Kot pravi star slovenski rek, po vsakem dežju posije sonce. Zaradi padavin se očitno torej ni vredno pretirano obremenjevati, vendar vseeno ni najbolj prijetno, če nam na terasi, balkonu ali pohodni ravni strehi še dolgo po zadnjih kapljah dežja ostajajo luže, ki so posledica napačno ali površno izvedenega sistema odvodnjavanja. Zastajanje meteornih vod ni le neprijetno, temveč lahko dejansko trajno poškoduje tako zunanje kot notranje sloje ravne strehe, zato nekaj dobrih nasvetov, ki jih je pametno upoštevati pri načrtovanju, zagotovo ne bo odveč.

Če se nekoliko pošalimo, lahko rečemo, da so vse strehe ravne – tudi poševne, ki so sicer ravne, vendar niso postavljene vodoravno. Tudi pri ravnih strehah pa velja, da niso popolnoma vodoravne. Ravno zaradi zagotavljanja učinkovitega odvodnjavanja morajo namreč biti postavljene v naklonu, ki tekočinam omogoča odtekanje proti zbirnemu mestu.

Naklon za gladke površine načeloma ne bi smel biti manjši od 1,5 %, vendar vemo, da so popolnoma gladke površine zgolj teoretičen koncept, ki v praksi ne obstaja, zato je dejanska priporočljiva stopnja naklona seveda višja.

 

V preteklosti se je ustrezno stopnjo naklona zagotavljalo na različne načine, kot je izvedba nosilne konstrukcije v nagibu ali uporaba težkega naklonskega betona, vendar te tehnike danes veljajo za nekoliko zastarele, predvsem pa so v primerjavi z novejšimi manj praktične. Najbolj elegantna in učinkovita rešitev za ravne strehe je izvedba na način obrnjene ravne strehe. Ta način primarno zagotavlja trdnost in trajnost hidroizolacije, ki se skriva pod trdnim slojem toplotne izolacije iz ekstrudiranega polistirena (xps). Hkrati pa lahko z uporabo toplotnoizolacijskih plošč zagotovimo tudi zadosten naklon strešne površine. Toplotnoizolacijske plošče INCLINE z naklonom 1,67 % oziroma 2 % učinkovito nadomestijo naklonski beton, posledično manj obremenijo nosilno konstrukcijo in zaradi izjemne tlačne trdnosti omogočajo ureditev pohodne ali povozne strehe. Resnično bi bilo škoda, da se ravnih strešnih površin ne bi uporabilo za druge namene – parkirišče, vrtiček, otroško igrišče.

 

Seveda za učinkovito odvodnjavanje ni dovolj zgolj zadosten naklon. Med sloj toplotne izolacije  in obtežilne oziroma zaključne plasti je potrebno namestiti ustrezen povezovalni sloj iz filca ali ustrezne folije. Ta prepušča zgolj zračno vlago, s tem pa voda ne zaide med spoje plošč toplotne izolacije in na ta način ne znižuje temperature hidroizolacije in toplotne učinkovitosti celotne konstrukcije.

 

Zaključnih možnosti sistema odvodnjavanja je seveda več. Meteorne vode je mogoče odvajati preko konzolnega roba, kot je to običajno pri balkonih – tudi ti namreč spadajo v kategorijo ravnih streh. Druga možnost je izvedba robnega venca, ki ima pri pohodnih strehah običajno tudi ograjo. Najbolj pogosto uporabljena možnost je sicer speljevanje vode v točkovne odtoke ali v kinete – horizontalne, v tla vgrajene žlebove, ki so lahko vidni ali skriti, na notranji ali zunanji strani stavbe. Zagotovo boste naleteli še na več manjših zadev, na katere je treba biti pozoren. Recimo na toplotne mostove, ki se pojavljajo ob žlebovih in povzročajo plesen. Ali kaj drugega. Gradnja strehe je pač kompleksen proces, vendar je lahko ob pomoči pravih strokovnjakov tudi precej preprosta. Vzemite si čas za razmislek, da se ne boste tepli po glavi in bo po dežju sonce zares posijalo.

dokument Z obrnjeno ravno streho do sanjskega prostora pod oblaki

Hitri vodič
Z obrnjeno ravno streho do sanjskega prostora pod oblaki

Prenesi dokument