Leta 2010 je bila v Evropskem parlamentu sprejeta prenovljena direktiva o energetski učinkovitosti, ki si prizadeva slediti ciljem nove evropske podnebne politike in želi v prvi vrsti zmanjšati izpuste škodljivih emisij v ozračje, izboljšati energetsko učinkovitost in povečati izrabo obnovljivih virov. Med najpomembnejšimi zahtevami prenovljene direktive je tudi prehod na skoraj nič-energijsko gradnjo novih stavb. Od leta 2018 bodo pasivni gradnji tako morali slediti vsi novi objekti v javnem sektorju, z letom 2020 pa bo skoraj nič‑energijska gradnja obveza vseh novogradenj, tudi vaše nove hiše.

Pasivna hiša ni nova tehnologija gradnje, je le premišljeno izvedena nizkoenergijska stavba, ki lahko potrebo po ogrevanju in ohlajanju v največji meri zadovolji z obnovljivimi viri.
In če vemo, da od ideje, načrtov in pridobivanja dovoljenj do izvedbe lahko mine tudi več let, se želite po direktivi o energetski učinkovitosti pri gradnji novega doma ravnati že danes. Nenazadnje so tehnike in materiali za izvedbo pasivnih domov že na voljo. Spodaj pa smo izbrali še nekaj najočitnejših razlogov:

1. Vrednost pasivnih hiš bo tudi po letu 2020 ostala visoka

Pasivna gradnja bo po letu 2020 standard, ki ji bo sledil tudi trg nepremičnin. S pravilno in zadostno vgradnjo toplotne izolacije se lahko izognete padcu vrednosti vaše naložbe, saj bo življenje v objektih, zgrajenih po klasični metodi, postalo občutno dražje – s tem pa bo njihova vrednost padla.

2. Pasivna gradnja prinaša nižje stroške energije za ogrevanje in hlajenje ter s tem velike prihranke

Osnovno načelo pasivne hiše je odlično toplotno izolirati ovoj zgradbe in s tem tako poleti kot pozimi ohranjati stalno prostorsko temperaturo brez dodatnega ogrevanja oziroma hlajenja. S pasivno zgrajeno hišo bi lahko porabo kuriv zmanjšali tudi do 80 ali celo 90 % v primerjavi s klasično grajeno hišo. Primerjavo energijskih prihrankov si oglejmo v spodnji tabeli:

vrsta hiše poraba kurilnega olja v l/m2 poraba energije v kWh/m2
klasična hiša 20 200
energijsko varčna hiša 4–6 45–60
nizkoenergijska hiša 4 45
pasivna hiša 1,5 15


Tabela: Primerjava energijskih prihrankov.

3. Pasivna gradnja zagotavlja udobno bivanje

Prostor, ki ga pozimi ne morete ogreti ali poleti dovolj dobro ohladiti, ima veliko opraviti tudi s slabšimi bivanjskimi pogoji. Samo povprašajte ljudi, ki so si dom ustvarili na podstrehi, kjer so neugodne razmere še toliko bolj očitne. Zakaj bi svoje prihranke vlagali v nepopoln stavbni sistem? Kakovostno načrtovana hiša s premišljeno izvedeno toplotno izolacijo ne pozna pojava toplotnih mostov — s tem tudi ne toplotnih izgub, niti pojava vlage, kondenzata ali plesni, ki je v današnjih stavbah stalnica. Te napake so postale vidne ob menjavi oken za bolj zrakotesna.

Vaš objekt ni zgrajen po merilih pasivne gradnje? Nič hudega, boljšemu izkoristku energije se lahko brez večjih posegov približate tudi s premišljeno sanacijo. Več o tem pišemo v brezplačnem hitrem vodiču Notranja izolacija: hitra in učinkovita pot do nižjih stroškov ogrevanja, ki si ga lahko prenesete spodaj.

Notranja izolacija: hitra in učinkovita pot do nižjih stroškov ogrevanja

Hitri vodič
Notranja izolacija: hitra in učinkovita pot do nižjih stroškov ogrevanja

Prenesi dokument