Kaj je to ravna streha?

Ravne strehe vse bolj sovpadajo z modernim načinom življenja. V mesta vnašajo dodatne bivanjske prostore in zvišujejo kakovost bivanja v njih, na podeželju pa zmanjšujejo posege v okolje in skrbijo za življenje v večjem sozvočju z naravo. Zato ni presenetljivo, da so ravne strehe med investitorji vse bolj zaželene. A ni bilo vselej tako.

“Lahko sem vrt, trata, paviljon, terasa, igrišče, parkirišče … nad mestom.”

Ravna streha

Zaradi svoje ravne površine so na stanovanjskih objektih v deževnih območjih dolgo veljale za neobstojne in neprimerne. Marsikateri konstruktor vam je znal povedati, da se ravne strehe med sabo ločijo samo na tiste, ki že zamakajo, in tiste, ki to še bodo, in vam predlagal drugačno rešitev. K sreči pa se razvoj ravnih streh in materialov danes usmerja k trajnostni gradnji. Njihova obstojnost je ob kvalitetni zasnovi in izvedbi lahko tudi doživljenjska.

Sanje o ravni strehi in trk z realnostjo

Vrt, terasa, paviljon, bazen ali celo kino na prostem, kot so ga postavili v enem izmed hotelov v avstralskem Brisbanu. Ko razmišljamo o ravni strehi, pogosto razmišljamo o estetiki in uporabnosti. Ob prebiranju člankov in listanju revij si v mislih ustvarjamo idejo popolnega prostora pod oblaki, pri tem pa pogosto pozabljamo na posledice, ki jih napačna zasnova in izvedba lahko prineseta.

Ravna streha mora biti vedno večslojna in imeti več plasti tesnilnih sredstev, da zunanji dejavniki ne bi vplivali na kakovost življenja v bivanjskih prostorih pod njo. V prvi vrsti nas mora pred zunanjimi vplivi varovati. Kar pa se v praksi velikokrat izkaže za problem.

Izvedbo strehe prepustimo izvajalcu, ne da bi se prepričali o najprimernejšem sistemu gradnje ravne strehe. Praviloma jo izvedemo tudi z najcenejšo hidroizolacijo (tj. slojem, ki preprečuje vdor vode v objekt) in z minimalno debelino toplotne izolacije po pravilniku. Če imamo srečo, po prvem deževnem obdobju ne zaznamo puščanja ali sledov kondenzata na stropu. Toda s tem, ko hidroizolacijo po ustaljenem načinu izvedbe ravne strehe, kjer hidroizolacija ni posebej zaščitena, leta izpostavljamo vročini, sončnim žarkom in vremenskim spremembam, utrujamo material in krajšamo njegovo življenjsko dobo (slika hidroizolacije). Zaradi tega moramo že po 10 do 15 letih opravljati prve sanacije na strehi, ki zagotovo niso zadnje. Zato je treba pri izgradnji ravne strehe od začetka misliti na kvaliteto izbranega sistema — da je ta preverjeno kvalitetne sestave — ter na kvaliteto izdelave in trajnost gradnje, še posebej, če jih je mogoče zagotoviti z nič ali malo dodatnega vložka.

Pri gradnji ni popravnih izpitov. Napako zaradi nepremišljene rešitve lahko plačujete celo življenje.

Najpomembnejši sta racionalna zasnova celotne ravne strehe in misel na prihodnost

Če želimo slediti gradbenim in življenjskim trendom ter poskrbeti, da je ravna streha trajna, uporabna in pohodna, moramo najprej narediti premik v načinu izvedbe. Ker je prav hidroizolacija poleg konstrukcije najpomembnejši del strehe, je nujno treba poiskati načine, kako jo pred zunanjimi dejavniki zavarovati in ne izpostavljati, kar velikokrat srečamo v gradnji. Samo tako bomo objekt lahko zavarovali pred nepričakovanim puščanjem vode.

Razmišljati moramo o tem, kako hidroizolacijo zaščititi pred soncem, mehanskimi poškodbami (hoja, toča) in temperaturnimi ciklusi, ki še posebej ob spomladanskih in jesenskih nihanjih temperature povzročajo raztezanje in krčenje materiala ter s tem njegovo hitrejšo obrabo.

V praksi težavo rešujemo s sistemsko rešitvijo, ki jo že več kot pol stoletja poznamo pod imenom obrnjena streha – ta hidroizolacijo zaščiti s plastmi namenske toplotne izolacije in je s tem ne izpostavlja obremenitvam okolja. Na ta način lahko življenjsko dobo ravne strehe podaljšamo na življenjsko dobo objekta ter zagotovimo uporabno trajnost strehe. Brez dodatnih stroškov pa pridobimo tudi nove koristne površine za večnamensko rabo, ki povečujejo vrednost objekta.

Hitri vodič
Z obrnjeno ravno streho do sanjskega prostora pod oblaki

Prenesi dokument