Najboljša ravna streha je poševna, so še pred 30 leti malo za šalo, malo zares poudarjali profesorji. In ne malo, kar veliko resnice je v tem, če pri izvedbi streh vztrajamo pri starih sistemih, materialih in načinih gradnje. Brez sprememb izboljšanja pač ne moremo pričakovati.

Da bi lahko razumeli, zakaj se ravne strehe že desetletja drži slab sloves, moramo najprej vedeti, kje v resnici nastopi težava. Zakaj je z ravnimi strehami sam hudič? Zakaj so popravila takšnih streh redko izjema in prej pravilo? In kaj ravni strehi krajša življenjsko dobo? Odgovor na vsa vprašanja je v resnici isti – zamakanje.

Zakaj se potem pretvarjamo, da problem ne obstaja?

Če vemo, da imajo hidroizolacije in njihove pozicije izjemen vpliv na delovanje posameznega konstrukcijskega sklopa v različnih okoliščinah, da pozicija za vlago in vodo tesnega sloja odloča, ali bo konstrukcijski sklop trajen, ali bo zadovoljil potrebe stanovalca po ugodju bivanja, bo uravnotežen pri prehajanju zračne vlage, ali pa bo le-ta kje zastajala in celo kondenzirala, zakaj potem pri načrtovanju in izvedbi ponavljamo vedno iste napake? In to ob zavedanju, da je ravna streha v tem pogledu najbolj kritična, saj je od vseh delov stavb najbolj izpostavljena in ranljiva.

Untitled-1

Slika 1: Nezaščitene strehe, streha zaščitena s prodcem in zanemarjena ozelenjena streha. Trajnost vseh teh streh je kljub dobri izvedbi vprašljiva še posebej v okolju z velikimi temperaturnimi nihanji.

Klasika ni vselej prava in zagotovo ne edina pot

Klasična ravna streha imenujemo streho, kjer je hidroizolacija pozicionirana nad toplotno izolacijo in je običajno tudi zadnji, vidni sloj. Taka streha se nam logično zdi najboljša izbira, saj hidroizolacija pred vodo ščiti prav vse sloje strehe, kot strešniki ščitijo sestavo poševne strehe.
Vendar vsaka klasika še ne pomeni kvalitete:

  • Če je hidroizolacijski sloj nameščen na zunanji strani konstrukcijskega sklopa, poleg vpliva UV-žarkov ter ciklusov zmrzovanja in pregrevanja, pride do staranja in hitrejše »utrujanja« materiala. Tako poškodbe zaradi mehanskih obremenitev, hoje, četudi le občasne, ne izostanejo.
  • Lahko se pojavi tudi zmanjševanje toplotne izolativnosti strehe zaradi prekomernega navlaževanja izolacijskega jedra zaradi različnih vzrokov: zaprtje vlage ob vgrajevanju, nabiranje zračne vlage ob prehodu iz toplega prostora v hladno zimsko okolje.
  • Posledično »mehurjenje« hidroizolacije je ena od potencialnih nevarnosti za preboj membrane, četudi bi bila le-ta zasuta s prodcem, kot se včasih zaradi strahu pred preboji zaščiti površino klasične ravne strehe.
  • Sloji se množijo, hidroizolacije pa so še vedno na strani, izpostavljeni velikim temperaturnim spremembam – še posebej spomladi in jeseni, ko so temperaturne razlike na površini tekom dneva in noči lahko izredno velike.

ravna_streha_slika2

Slika 2: Luže na ravnih strehah so lahko zgolj slučaj, večkrat pa nastanejo zato, ker ni bil upoštevan niti minimalno potreben naklon. Razlog je tudi v veliki masi naklonskega betona in pa v nenatančnosti niveliranja le-tega. Zgolj dodatni nanos hidroizolacijske plasti je le zapravljanje denarja.

Tovrstne težave so svoj čas nagovarjali tako, da so uporabljali »paroizenačevalni sloj«, ki je v praksi zaradi izvedbe same ter minimalnih in večstranskih naklonov strehe le redkokdaj res učinkoval.

Sledile so rešitve, ki so preprečevale mehurjenje z izjemno »močno« parozaporo, membrano, ki je včasih celo dražja od same glavne hidroizolacije. Interes proizvajalcev hidroizolacij je bil s tem res pokrit, kaj pa interes intevstitorja?

V naslednji fazi razvoja je bil klasični strehi dodan še prodec, ki je osenčil hidroizolacijo in jo zaščitil pred UV-žarki. Še vedno pa je ni zaščitil pred temperaturnimi nihanji in utrujanjem ter posledičnimi poškodbami. Ob zastajanju vode se namnožijo mahovi in sčasoma se ukoreninijo rastline in celo drevesa, katerih korenine poškodujejo hidroizolacijo.

A ob vseh rešitvah in priporočilih je občutek, da uveljavljene rešitve žal ne rešujejo osnovnih izzivov ravnih streh, ampak zgolj krpajo luknje po principu »zaplata na zaplato«, postajal vse močnejši.

Kako pa ravni strehi podariti trajnost? Odgovor poiščite v nadaljevanju zapisa.

dokument Z obrnjeno ravno streho do sanjskega prostora pod oblaki

Hitri vodič
Z obrnjeno ravno streho do sanjskega prostora pod oblaki

Prenesi dokument