Image

Veliko ravnih streh in strešnih teras je nastalo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja z materiali in znanjem, ki so bili takrat na razpolago. Zaradi težav s puščanjem je večina teh strešnih površin že doživela vsaj eno bolj ali manj temeljito sanacijo. Velikokrat je bila zaradi omejenih finančnih sredstev ali zaradi časovnih pritiskov sanacija izvedena površno – ravno streho so le nekoliko pokrpali ali pa nanjo nanesli nov zaključni sloj. Sodobne zahteve po udobnem bivanju in energetski učinkovitosti so seveda bolj stroge. Prav v zimskem času, ko se minusi pomanjkljive izvedbe ravnih strešnih površin zaradi vremenskih pritiskov še posebej radi pokažejo, je pravi čas za analizo obstoječega stanja in načrte za bolj kakovostno prihodnost.

Na papirju in v teoriji rešitve izgledajo enostavne. Veliko projektantov, ki so svoje prve načrte izrisali, precej preden so se dobro seznanili z delom na terenu, to rado prizna. Zato včasih ni odveč, če gradbišče pogledamo od bliže. 

Poglejmo si primer. Gre za majhno površino terase družinske hiše, kljub temu pa bi bilo tovrstno sanacijo mogoče izvesti tudi na ravnih terasah stanovanjskih blokov. Lastniki hiše so v tem primeru želeli, da bi bila terasa po sanaciji v večjem delu ozelenjena. 

Primer sanacije strešne terase

Strešna terasa je v sedemdesetih letih nastala nad prizidkom dnevne sobe v pritličju vrstne družinske hiše. Pod keramične ploščice so na cementni glazuri vgradili PE (polietilensko) folijo ter EPS toplotno izolacijo (stiropor) v debelini 5 cm v dveh slojih, ki so jih položili na sloj strešne lepenke – to so v tistem času uporabljali kot neke vrste parno zaporo.

Streha je bila doslej zaradi puščanja že dvakrat sanirana, in sicer tako da so po odstranitvi keramičnih ploščic nanesli dodaten betonski sloj in/ali cementno glazuro ter nanjo ponovno nalepili ploščice.

Ogled in zaključki

Ogled je bil narejen po dolgotrajnem deževju. Ugotovljeno je bilo, da terasa ne pušča le na spoju z zidom obstoječe stavbe, temveč voda zateka tudi za rob terase v fasadni sloj, ki je bil zaradi tega že pošteno uničen. Po obeh dosedanjih »začasno uspešnih« sanacijah, s katerima so bili le dodani sloji brez odstranitve vlažne toplotne izolacije, se je voda sčasoma samo še bolj kopičila in postopno pronicala v stropno ploščo, kar se je opazilo na delu opleska.[/cs_text][/cs_column][/cs_row]

Pogled na posledice zamakanja je povzročil dvom v prvotno mišljeno enostavno energetsko sanacijo terase.

Pričetek sanacije in prva sprememba načrta

Ob sondiranju strehe se je ugotovilo, da je bila EPS toplotna izolacija vlažna, saj voda, ki je zašla v notranjost, zaradi zelo kvalitetnih betonskih slojev in vodotesne cementne glazure nad njo ni mogla izhlapeti. Ker je lastnik želel, da bi bil strop dnevne sobe tudi dobro toplotno izoliran in ne le, da streha ne bi puščala, je bila odločitev o popolni odstranitvi slojev tako z vidika potrebne debeline slojev kot tudi z gradbeno-fizikalnega vidika najboljša odločitev.

Po sondiranju je bilo jasno, da bo treba odstraniti prav vse sloje, saj je voda zastajala na strešni lepenki, prepojila tako imenovano stiroporno izolacijo, zašla pod lepenko in pronicala v betonsko ploščo.

Očiščena površina je bila premazana z bitumensko emulzijo, na katero je bila v funkciji parne zapore zalepljena bitumenska membrana s aluminijskim vložkom.

Druga sprememba načrta

Obstoječi izhod na teraso je bil približno 30 cm nad koto betonske konstrukcije. Ker je bilo treba upoštevati še naklon za dobro odvodnjavanje, ki ga betonska plošča ni imela, bi nam ob uporabi naklonskega betona ostalo le slabih 12 cm prostora za namestitev toplotne izolacije. To bi bila povsem nesmiselna sanacija v času tik pred uveljavitvijo pravil skoraj nič-energijskih stavb, zato smo se skupaj z investitorjem odločili za uporabo nosilne naklonske toplotne izolacije in tako izkoristili dane pogoje v celoti.

Pri izhodu na teraso smo skupno vgradili 24 cm toplotne izolacije, medtem ko je bilo na robu terase še vedno lahko vgrajenih 18 cm izolacijskega materiala. Ne ustreza pogojem bodoče energijsko učinkovite gradnje, vendar pa je glede na to, da je bil vgrajen zelo dobro izolativen material s toplotno prevodnostjo, nižjo od 0,035 W/mK, terasa dobila toplotni ovoj, ki bo prispeval k višjemu energijskemu razredu celotne stavbe.

Medtem ko je bila stara, z vodo prepojena toplotna izolacija pripravljena na odvoz, je nova izolacija Fibran že čakala na vgradnjo.

Namesto naklonskega betona je bila kot naklonski sloj vgrajena izolacija INCLINE, ki je po toplotni prevodnosti enakovredna nadgrajeni izolaciji. Tako smo dobili z vgradnjo enega sloja najmanj pet dodatnih prednosti:

  • ustrezen naklon,
  • toplotno izolacijo,
  • zmanjšano težo v primerjavi z naklonskim betonom,
  • manjšo debelino naklonskega sloja in slojev nadgradnje strehe,
  • enostavno suhomontažno izvedbo.

Brez zvišanja stroškov je bila zgrajena dolgotrajna in učinkovitejša streha od prvotno načrtovane.

Naklonske izolacijske plošče INCLINE so bile natančno postavljene ob pomoči predhodno narejenega načrta Fibranove tehnične službe, ki ga le-ta pripravi brezplačno.

Improvizacija na gradbišču

Nameščen je bil še ustrezen sloj hidroizolacije in na robovih terase izveden poseben perforiran zaključek za odvod vode.

Ob prisotnosti izkušenega arhitekta so se detajli sproti in pravilno reševali. Eden od takih je bila robna bariera za prodec, ki je bila skicirana kar na strehi in izvedena v bližnji kovinarski delavnici, tako da ni prišlo do preluknjanja hidroizolacije.

Zagotovitev trajnosti

Hidroizolacija je bila zaščitena z drugim slojem toplotne izolacije po sistemu obrnjene strehe, ki zagotavlja trajnost celotne strehe. Po eni strani gornji sloj toplotne izolacije ščiti hidroizolacijsko plast pred mehanskimi poškodbami že med samo gradnjo, kasneje pa jo varuje pred pregrevanjem in podhlajevanjem. Je hkrati zaščita pred hitrim staranjem in krhkostjo ter podaljša življenjsko dobo hidroizolaciji, ki je najbolj vitalen del ravne strehe.

FIBRANfilter – sloj geosintetika je položen pod čepasto folijo, ki sicer služi zadrževanju vode na predelu ozelenjene terase.

Glede na vročo južno lego je bila za ozelenjeni del strehe predvidena relativno majhna višina sloja substrata. Za dodatno zadrževanje vode bil zato vgrajen še debelejši sloj filca, da bi rastline zdržale tudi v sušnem obdobju.

Rob strehe, ki je najbolj pod udarom vetra, je bil dodatno obtežen s prodcem.

Strešni vrt – edini vidni in za investitorja najpomembnejši sestavni del terase

Na ozelenjenem delu je bilo zasajenih 16 sedumov na kvadratni meter po lastnem načrtu investitorke, s čimer se je zagotovil privlačen izgled terase, ki jo je videti skozi okno delovne sobe.

Razstiranje substrata in razvrstitev sadik sta odvisna od želene oblike in barvne kombinacije. Rastline so bile izbrane z mislijo na privlačen pogled na strešni vrt ne glede na letni čas.

Na balkonskem delu pri izhodu iz stavbe so se investitorji odločili za inovativen pristop, ki pa je skladen s podobo naravno ozelenjene terase. Namesto zemlje, substrata za rastline, so po FIBRANfilter geotekstilu raztegnili Plantex GroundGrid mrežo in vanjo nasuli prodec. Ta rešitev nudi naraven izgled prodca in stabilnost pri hoji brez ugrezanja tudi za gospe v visokih petah. Preverjeno!

Nameščanje prodca frakcije 8/16 v mrežo GroundGrid za stabilno podlago in naraven izgled

Na velikih strešnih površinah bi seveda glede na namen strehe in želje investitorjev lahko uporabili raznolike zaključne sloje. Kar je vidno, mora biti prijetno na pogled in koristno za uporabnika. Vendar, kot vemo, so pomembne reči očem skrite. To zagotovo velja za sestavo in detajle izvedbe ravne strehe.

Prekoračili smo proračun, a tudi pričakovanja

Ob zaključku so zidarji sanirali še mehurjasto fasado in prizidek dnevne sobe, ki je s teraso je zasijal v novi preobleki. Končni obračun: približno 6,5 % višji od predvidenega zneska.

Investitorji so zadovoljni, saj so za izboljšanje bivalnega ugodja dobili nad glavo pravi energijski ščit in ne le “novega dežnika”. Z zamenjavo standardnega naklonskega betona s toplotno izolacijo INCLINE, je bila izvedba hitrejša in bolj natančna, finančno enakovredna, a energijsko bistveno bolj učinkovita.

Povezane vsebine

Vsi nasveti na enem mestu

Vpišite e-naslov in redno vas bomo obveščali o novostih s področja pasivne gradnje in o tem, kaj morate vedeti o energijsko učinkoviti gradnji.