Montažna hiša je princip gradnje, za katerega so še pred kratkim govorili, da po tradiciji ne spada na slovenska tla. Še več, dvomili smo v njeno trajnost, stabilnost itn.
Vsem dvomom navkljub pa je trend postavljanja montažnih hiš v zadnjih letih skokovito rasel. Kot še posebej primerna rešitev se je montažna gradnja izkazala v primerih, ko končni uporabniki niso imeli na voljo toliko časa za spremljanje gradnje in ukvarjanje z različnimi obrtniki. Izbrati so morali le primerne temelje, na katerih jo bodo postavili.
Kakšni pa so sploh kriteriji izbire najprimernejše oblike temeljenja?

1. TEMELJENJE, KI OMOGOČA NIZKO ENERGIJSKO GRADNJO


Zaradi načela nizkoenergijske gradnje in želje po nižanju stroškov temeljenja se je v praksi skoraj izključno uveljavil princip temeljenja na temeljni plošči. Tudi pri montažnih hišah, pri katerih je to celo edini del, ki se izvede na gradbišču.

2. TEMELJENJE, KI OMOGOČA ZAŠČITO PRED POTRESNIMI SUNKI IN ZDRSI


Po številu in moči potresov spada ozemlje Slovenije med aktivnejša območja. Montažnim hišam v prid zagotovo govori njihova masa, ki je tudi do petkrat manjša v primerjavi z zidanimi objekti. Lahko pa zaradi njihove majhne mase na drugi strani hitro pride do zdrsa in poškodbe hidroizolacije ter inštalacijskih vodov. Sanacija takih poškodb pa je skoraj nemogoča, zato je smiselno temeljiti na način, ki omogoča zaščito pred potresnimi sunki in zdrsi.

3. TEMELJENJE, KI OMOGOČA AKUMULACIJO ENERGIJE IN PREPREČEVANJE TOPLOTNIH MOSTOV


Pri temeljih je pomembno, da ni toplotno izolacijskega materiala na vrhu armiranobetonske plošče, saj moramo stavbi omogočiti naravno akumulacijo energije. To pomeni, da se pri izključenem umetnem uravnavanju temperature (ogrevanje/ohlajevanje) izognemo ekstremnemu nihanju temperature v prostoru. Prav tako omogočimo, da zaščitni ovoj (toplotna in hidroizolacija) poteka neprekinjeno po zunanji strani. S tem se izognemo vsem potencialnim toplotnim mostovom.

4. TEMELJENJE, KI OMOGOČA ZAŠČITO PRED VDOROM PLINA RADONA


Pod temeljno ploščo moramo imeti možnost tudi namestitve radonske zapore. Preverite, kje so tista najbolj problematična področja.

5. TEMELJENJE, KI OMOGOČA PREPREČITEV POSEDANJA ZARADI ZMRZOVANJA ZEMLJINE POD STAVBO


Težavo z zmrzovanjem smo v preteklosti reševali tako, da smo temelje pri gradnji vkopali v zemljo pod nivo zmrzovanja. Vendar pa se ta način temeljenja ne sklada z nizkoenergijsko gradnjo, zato moramo težavo rešiti na drugačen način. Več o tem preberite tukaj.

˝Temeljna plošča, položena na temeljni blazini, je temeljenje, ki izpolni vse zgoraj naštete kriterije in je zagotovo tudi najbolj primerna.˝

Da bi lahko ugodili vsem zgornjim kriterijem, imamo možnost temeljiti le na temeljni plošči, ki jo lahko podizoliramo z uporabo t. i. SEISMIC temeljne blazine. SEISMIC temeljna blazina predstavlja sistem, razvit za potresno ogrožena območja, in ima preverjeno nosilnost v primeru dinamičnih obremenitev, kot je potres. Med posameznimi sloji v primeru potresa do zdrsa ne pride. Poleg tega je pri SEISMIC temeljni blazini hidroizolacija zavarovana pred poškodbami tako, da je položena med dvema slojema toplotnoizolacijskih plošč. Z dvema slojema hidroizolacije pa cel sistem skupaj nudi zaščito tudi pred visoko podtalno vodo.

Taka rešitev nam prav tako omogoča kontinuirno nadaljevanje toplotnega ovoja stavbe od elementov montažne hiše do predizvedenih elementov pod temeljno ploščo. Še več, z njo enostavno preprečimo nevarnost zmrzovanja zemljine po obodu stavbe, in sicer tako da zemljino nekoliko izoliramo tudi izven oboda stavbe. Več si preberite tukaj.