Ste se kdaj vprašali, kaj dejansko pomeni 95-odstotna zaprtoceličnost toplotnoizolacijskega materiala? Zakaj tega podatka ne bi smeli zanemarjati in zakaj nas v praksi sploh mora zanimati struktura toplotnoizolacijskega ali katerega koli drugega gradbenega materiala, s katerim delamo?

Odgovor je preprost. Celična struktura poglavitno vpliva na lastnosti materiala in s tem določa omejitve projektiranja le-teh v konstrukcijske sklope.

Da bi si slednje lažje predstavljali, smo se odločili z enostavnim poizkusom prikazati razliko med odprtoceličnim in zaprtoceličnim materialom — vse ostale faktorje, kot so velikost celic in nosilnost, tokrat zanemarimo.

V glavni vlogi sta FIBRANxps in EPS.

Opomba: Turkizni vzorec levo predstavlja FIBRANxps, medtem ko beli vzorec predstavlja EPS.

Za namen preizkusa smo odrezali dva dimenzijsko enaka vzorca 5 x 5 cm in ju zabodli z iglo, napolnjeno z barvilom. Zanimalo nas je, ali bo barvilo penetriralo med celicami in steklo po steni vzorca. Če da, bi to pomenilo, da voda lahko najde pot znotraj materiala, zaradi česar se slednji lahko navzame vode oz. vlage. Takega materiala ne moremo uporabiti izven ovoja hidroizolacije, saj ne bo opravljal svoje prvotne funkcije, t.j. toplotno izoliranje.

V videu lahko opazimo, da v in skozi bel vzorec EPS barvilo penetrira, medtem ko pri turkiznem FIBRANxps penetriranja ni, saj med celicami ni nobenega prostora in zato vsa tekočina pljuskne ven. Tak zaprtoceličen material lahko namestimo izven ovoja hidroizolacije in se ne bo navzel vode ali vlage.