Ravna streha tako kot vsaka streha ščiti stavbo oz. njene uporabnike pred zunanjimi vplivi. S tem mislimo predvsem na vremenske vplive, kot so padavine, visoke ali nizke temperature in veter. O zaščiti ključnega elementa ravne strehe, torej hidroizolacije, smo že pisali v rubrikah o obrnjeni ravni strehi. 

Pri učinkovitem odvajanju padavinske vode s strešnih površin je, poleg brezhibne hidroizolacije, treba dati velik poudarek tudi ustreznemu naklonu.

Ravno streho definiramo z minimalnim naklonom, da padavinska voda lahko odteka

Praviloma so ravne strehe tiste z naklonom, manjšim od 3°, pri čemer mora biti zagotovljen minimalni naklon 2 %. Pogosto se v praksi pojavljajo manjši nakloni, tudi 1 % ali manj, ki se jih projektanti večinoma poslužujejo zaradi omejitev z višinami na ravnih površinah. Na to težavo največkrat naletimo pri sanacijah. Zelo majhni nakloni niso priporočljivi, ker lahko privedejo do zastajanja vode. Zaradi hrapavosti hidroizolacije in morebitne neravnosti nosilne konstrukcije strehe se lahko hitro zgodi, da voda po tako majhnem naklonu ne bo spolzela v predvideno smer.

Naklon ravne strehe lahko izvedemo na dva načina

Naklon ravne strehe izvedemo z naklonom nosilne konstrukcije ravne strehe ali z dodatnim naklonskim slojem na povsem horizontalni strešni površini. Pri izvedbi naklonskega sloja se lahko poslužujemo različnih rešitev, kot so podkonstrukcija v naklonu, naklonski beton ali naklonska toplotna izolacija. Kot najbolj optimalna se izkaže uporaba naklonske toplotne izolacije, saj v primerjavi z ostalimi nudi kar nekaj prednosti:

  • dodatna toplotna izolacija in s tem
  • zmanjšana skupna debelina konstrukcijskega sklopa ravne strehe ter
  • natančna izdelava naklona.

Prednost uporabe naklonske toplotne izolacije je tudi natančno določena količina, ki je potrebna za izdelavo naklona, saj se na podlagi tlorisa strehe vnaprej izdela delavniški načrt polaganja toplotne izolacije v naklonu. Delavniške načrte se izdela bodisi na podlagi načrtov bodisi v dogovoru s projektantom ali izvajalcem gradbenih del. Slednje se običajno izkaže kot najboljša praksa, saj lahko predlagamo optimalno zasnovo odvodnjavanja glede na sistem že v fazi načrtovanja objekta.

Praktični primer uporabe naklonske izolacije

Celostno smo primerjali izvedbo z naklonskim betonom in z naklonsko izolacijo. Izkazalo se je, da z upoštevanjem vseh aspektov (hitrost gradnje, toplotna upornost konstrukcije, količina hidroizolacije …) argument cene kljub pogostemu prepričanju ni v prid naklonskemu betonu.

Primer ravne strehe:

  • Dolžina × širina: 10 × 8 m
  • Površina: 80 m2
  • Tip odvodnjavanja: točkovno
  • Število odtokov: 2
  • Naklon: 2,00 %
  • Pogoj toplotne prehodnosti: Umax = 0,20 W/m2K
  • Naklonski beton: gostota ρ = 2000 kg/m3, toplotna prevodnost λ = 2,04 W/mK
  • Naklonska izolacija FIBRANxps INCLINE: gostota ρ = 32 kg/m3, toplotna prevodnost λ = 0,035 W/mK

Za primer smo izbrali dva odtoka, zato razdelimo prispevne površine po pravilu strešin oziroma tako, da tvorimo žlote pod kotom 45°. Največja dolžina odvodnjavanja je v tem primeru 10 metrov, kar pomeni, da bo naklonski sloj v primeru toplotne izolacije na najnižji točki debel 2 cm (4 cm v primeru naklonskega betona) in na najvišji točki 22 cm (oz. 24 cm v primeru naklonskega betona). Za potrebe izračuna energetskih karakteristik konstrukcijskega sklopa zaradi poenostavitve vzamemo srednjo debelino, ki znaša 12 oziroma 14 cm. 

Izračun gradbene fizike in toplotne prehodnosti konstrukcijskega sklopa

Upoštevali smo vse sloje razen prodca in sloja za pospešeno odvodnjavanje, ki nimata bistvenega vpliva. Zaradi različnih toplotnih prevodnosti obeh naklonskih materialov se izkaže, da za doseganje pogoja toplotne prehodnosti Umax v primeru uporabe naklonske toplotne izolacije ne potrebujemo zelo debelega sloja toplotne izolacije nad slojem hidroizolacije. Skupna debelina konstrukcijskega sklopa se tako razlikuje za 12 cm, pri čemer so dosežene podobne toplotne prehodnosti. Ta razlika lahko igra ključno vlogo pri sanacijah oz. ko obstaja omejitev glede debeline. Izračun je prikazan v spodnji preglednici.

Varianta/sloji:naklonski beton
(slika 2)
naklonska izolacija
(slika 1)
debelina [m] toplotna prevodnost [W/mK]debelina [m]toplotna prevodnost [W/mK]
prodec////
sloj za pospešeno odvodnjavanje////
toplotna izolacija FIBRANxps0,180,0360,060,034
hidroizolacija0,010,190,010,19
naklonski sloj0,140,160,120,035
nosilna konstrukcija0,152,040,152,04
debelina
konstrukcijskega sklopa [m]
0,480,480,340,34
U-faktor [W/m2K]0,1810,1810,1860,186

Podobno primerjavo lahko naredimo tudi na nivoju gostot materialov oz. teže naklonskega sloja. Ta v primerjavi s projektnimi vplivi na streho (veter, sneg, koristna obtežba) ne igra bistvene vloge pri načrtovanju nosilne konstrukcije, je pa zelo pomembna pri sanacijah. Odločitev za težji oz. lažji naklonski material lahko pomembno vpliva na možnost izvedbe ozelenjene strehe, ki lahko predstavlja znatno obremenitev.

Za predstavljeni primer z upoštevanjem dodatne toplotne izolacije ta razlika znaša 280 kg/m2 oz. 2,75 kN/m2 ali 22,4 t.

Finančna primerjava

Za zgornji primer lahko naredimo tudi finančno primerjavo. Ob upoštevanju vseh slojev se izkaže, da je razlika med izvedbo z naklonskim betonom in naklonsko izolacijo približno 10 €/m2 v prid naklonski izolaciji. Glavna razlika se ustvarja v tem, da v obeh primerih potrebujemo naklonski sloj, pri čemer je naklonski beton cenejša izbira. Ker pa varianta z naklonskim betonom zahteva več dodatne toplotne izolacije (nad hidroizolacijo), se izkaže opcija z naklonsko toplotno izolacijo kot ugodnejša izbira (Preglednica – toplotna izolacija FIBRANxps).

Vsaka streha mora imeti vsaj minimalen naklon, da padavinska voda lahko učinkovito odteka s strehe. Izvedba naklonskega sloja je stvar izbire. V zgornjem primeru smo pokazali prednosti izvedbe z naklonsko toplotno izolacijo, ki se kažejo predvsem v ceni, toplotni zaščiti, natančnosti izdelave ter hitri in enostavni vgradnji.


Navodila za uporabo FIBRANxps INCLINE plošč

Hitri vodič:
Navodila za uporabo FIBRANxps INCLINE plošč

Prenesi dokument