Velikokrat se med strokovnjaki poraja vprašanje, zakaj enostavno ne prevzamemo nemške regulative in ne izmišljamo tople vode v gradbeništvu. JUS standardi, standardi z obvezno uporabo, ki so pred dobrim četrtletjem predstavljali osnovna pravila v bivši skupni državi, so še usidrana v naših glavah. Časi so se spremenili, svoje gradbene regulative na določenih področjih še ali več nimamo.
Zakaj primerjamo Slovenijo z Nemčijo?
Kar precej slovenskih izvajalcev dela ali je delalo v Nemčiji, in so domov prinesli dragocene izkušnje v načinu gradnje, predvsem pa novosti, ki jih prinaša gradnja nizkoenergijskih, pasivnih in skoraj nič energijskih stavb, še v večji meri pa plus energijskih stavb. Vendar prav vsega ne moremo le prevzeti.
Včasih je bil dan nasvet, česar ne najdeš v JUSu, poišči v DINu. Glede na to, da je Nemčija bila takrat precej tehnološko bolj razvita, je bil to za gradbenika zelo kompetenten nasvet.
Kaj pa danes? Tudi danes se še v veliki meri poslužujemo nemških standardov in regulativ, še posebej, če domačih ali evropskih ni, vendar se moramo zavedati da standardi ne vsebujejo zahtev in omejitev in so zato potrebni nacionalni pravilniki.
Nemčija, pa tudi še nekatere druge države, premošča pomanjkljivosti v regulativi z dovoljenji za konkretno uporabo proizvodov v zahtevnih pogojih ali sklopih (Tehnično dovoljenje za vgradnjo).
Takšna dovoljenja (nekdaj znanih pod nazivom Zulassungen) so potrebna pri novodobnih temeljih, pri ravnih obrnjenih strehah, pri izolaciji izpod nivoja terena, tudi pod nivojem podtalnice in za pod parkirišča, temelji so se zaradi preprečevanja toplotnih izgub in kontinuirnega toplotnega ovoja prelevili v toplotno pod-izolirano temeljno ploščo.
Razlika pri formiranju toplotno podizolirane temeljne plošče na nemškem ali avstrijskem in slovenskem prostoru nastane zaradi lokalnih vplivov na stavbo, kot so potresi ali pa močni vetrovi. Nemčija potresov in potresne gradnje praktično ne pozna in se s tem problemom do sedaj, kljub močnim vetrovom ni obremenjevala. Šele, ko smo v Sloveniji opozorili na drugačno obnašanje stavbe in nevarnosti zdrsov, oz. nepovratnih deformacij ob tako temeljenih stavbah na potresno ogroženih območjih, so tudi v Nemčiji pričeli s preverjanjem strižnih napetosti na posameznih ravninah pod temeljno ploščo.
Temelji skoraj nič energijske stavbe pri nas
Na novo odkrit element v gradbeništvu, temeljna plošča (do sedaj smo kot plitve temelje večinoma uporabljali točkovne in pasovne temelje, brane, in pa talne plošče v kombinaciji z njimi) je prinesla nove potrebe po znanju in razumevanju obnašanja tako temeljene stavbe. Večina mlajših projektantov gradbenih konstrukcij zadevo obvlada, nevarnost pa preti predvsem pri gradbenih samoukih, ki spreminjajo način temeljenja iz pasovnih v temeljno blazino brez znanja, le z védenjem, da je to za izvedbo najhitrejši in najcenejši način dela.
Danes že vemo naslednje:
-
- Dejstvo je, da bomo vse več stavb, predvsem nepodkletenih ali z eno etažo pod kletjo temeljili na temeljni plošči, ki omogoča zahtevan kontinuiran energijski ščit.
- Pod temeljno ploščo bomo položili toplotno izolacijo, ki je zadosti trdna in se je njena računska trdnost pod vplivom dolgotrajnih obremenitev z leti ne manjša. Pri računski tlačni trdnosti, ki jo upoštevamo pod stalno obremenitvijo, kot je stavba, je upoštevano lezenje materiala (ne več kot 2% deformacija v 50 letih) in varnostni faktor. Stopnjo lezenja pod dolgotrajno obremenitvijo označujemo s CC (compressive creep).
- FIBRANxps izolacija za pod temeljno ploščo se na vseh dosedanjih dolgoletnih preizkušanjih odlično obnaša v primerjavi z ostalimi izolacijami, saj so defomacije zaradi lezenja zaznane v fazi izgradnje stavbe in se kasneje bistveno ne povečujejo. V praksi to pomeni, da se bodo vse deformacije pod stavbo dogodile v času gradnje.
- Temelji so temelji, in nikakor si ne smemo dovoliti nepredvidenih deformacij, pa tudi toplotna izolativnost mora ostati kot je bila načrtovana, saj sanacije niso mogoče.
-
Toplotna izolativnost je odvisna od deklarirane vrednosti (v odvisnosti od lambde se računa debelina) in od okolja v katerem se nahaja. Tu je potrebno nekaj razlage:
-
- Če proizvajalec deklarira zelo dobro lambdo (nizko toplotno prevodnost), in material vgrajen pod temeljno ploščo v nekaj letih spremeni lastnost, postane stavba energijsko manj učinkovita, lastnik je preplačal kvaliteto. Zato je že začelo veljati pravilo o nazivni toplotni prevodnosti, ki je dokazana za dobo najmanj 50 let, in ta dokazila lahko zahtevate.
- Če je toplotna izolacija vgrajena v konstantno vlažno okolje, je potrebno upoštevati, da se lahko navzame vlage, zato se v vlažna okolja lahko brez hidroizolacijske zaščite lahko vgradijo le proizvodi, ki imajo ustrezno dovoljenje oziroma oceno.
-
Navedena tri dejstva podpirajo nemška in sedaj delno tudi že evropska pravila o konstrukcijskih sklopih in dokazani kvaliteti za uporabo izolacij v tovrstno zahtevnih aplikacijah. Zahteve, ki jih mora izolacija, položena pod temeljno ploščo zadostiti, so najvišjega ranga, saj si ne smemo privoščiti niti zmanjšanja toplotne učinkovitosti izolacije, niti nepredvidenih deformacij pod dinamično ponavljajočo se obtežbo v vseh smereh, kot jo povzroča potres.
Opis
- Za razliko od nemških izvedenk toplotno podizolirane temeljne plošče, mora slovenska tako imenovana temeljna blazina prevzeti potresne sile kot celoten sklop (brez nepovratnih deformacij), sama toplotna izolacija pri enaki stavbi pa mora imeti večjo tlačno in strižno trdnost zaradi dodatnih dinamičnih obremenitev.
Slovenija in še mnoge druge države z višjo potresno ogroženostjo imajo za temeljenje sodobnih stavb posebno rešitev. Več si lahko preberete v nadaljevanju Seismic temeljna blazina in hidroizolacijski sloj brez lezenja in posedkov.
Povezane vsebine
Vpišite e-naslov in redno vas bomo obveščali o novostih s področja pasivne gradnje in o tem, kaj morate vedeti o energijsko učinkoviti gradnji.