SEISMIC temeljna blazina je na pogled enostavna rešitev, ki pa združuje vse gradbeno fizikalne zahteve za dobre temelje, in to veliko bolje, kot so jih pokrivali do sedaj uporabljani pasovni temelji: Spremenjene razmere pomenijo, da se je potrebno prilagoditi – povsod, razen v gradbeništvu. Tu se zdi, da je znanje zabetonirano in nespremenljivo, pa če se vse okrog nas podre – ali v kontekstu današnjega zapisa – splesni.
Navkljub prizadevanjem Gradbenega inštituta in mnogih angažiranih skupin in posameznikov ter ob neprestanem spreminjanju zahtev po zrakotesnosti, po boljši toplotni izolaciji, po izoliranju toplotno neizoliranih objektov v praksi vseeno gradimo in saniramo brez upoštevanja še tisto malo znanja, kolikor ga je ostalo po razsulu gradbeništva.
»Nizka cena, pa naj investitorja stane, kolikor hoče« je današnji moto, ki bo še desetletja pustil posledice. Nizka cena in posledično slaba kakovost, ki je izhajala iz nuje po preživetju podjetij in včasih posameznikov, večinoma pa iz želje po hitrem in velikem zaslužku, se tudi v gradbeništvu uveljavlja kot pravilo.
Pa vendar stavbe gradimo za 100 let …
Direktiva iz leta 2010 bo konec leta 2018 oziroma konec 2020 prav za vse nove objekte v bistvu »zagotovila«, da jih nadaljnjih petdeset let ne bo potrebno sanirati – vsaj v teoriji. Verjetno bi bilo dobro investitorjem v prid nekaj podobnega zagotoviti tudi za energetske sanacije. (Mimogrede, še vedno me žuli izraz »energetski«, saj se nanaša na energetiko in ne na energijo, ampak to je verjetno na tem mestu postranskega pomena).
Energetske sanacije prinašajo lep zaslužek izvajalcem in tudi upravnikom. Kaj pa investitorjem?
Po nezadovoljivi in površni energetski sanaciji objekta investitorjem preostane le nezadovoljstvo in pljuvanje po stroki na spletnih forumih in socialnih omrežjih, zaupanje v strokovnost pa za vedno izgine.
Verjamem, da smo projektanti in ostali strokovnjaki v gradbeništvu zavezani k strokovnemu delu, kar pomeni, da sledimo razvoju tehnike in aplikacijam sodobnih materialov in rešitev ter posledično tudi spremenjenim gradbeno fizikalnim okoliščinam na objektih.[/cs_text]
Stavim, da se velika večina niti ne zaveda, da s sanacijo lahko povzročijo tudi poslabšanje bivalnega okolja.
Nekaj primerov lahko prikažemo s sliko, večina pa jih ostane v obliki anonimnega pritoževanja kot slaba izkušnja zbeganih investitorjev, ki si ne upajo pritožiti nad poslabšanjem stanja – še zlasti, če so bili morda prvi v svoji soseski, ki so preizkusili novo tehnologijo, a jih je pustila na cedilu. Javnost meni, da je vzrok za plesen običajno zamakanje, a je v resnici pravi vzrok rosenje. Rosa, ki se (običajno pozimi) nabere na hladnejši površini od okolice (toplotni most) nam je nevidna, hkrati pa je topel prostor in zrak izjemno ugodno okolje za razvoj plesni, glivic in podobnih, v naših domovih nezaželenih organizmov.
Slika 1. Primer rosenja na slabem stavbnem pohištvu, ki ga na bolj higroskopičnih površinah, kot so stene ali stropi, ne opazimo, dokler se ne pojavi plesen.
- Novodobno kakovostno stavbno pohištvo, ki dobro tesni in je še dodatno zrakotesno vgrajeno, kot velevajo zahteve stroke in regulative, je bilo prvo, ki je v naših domovih povzročilo plesni, ki jih prej tam ni bilo, predvsem na špaletah in prekladah.
Špalete se zdaj že redno toplotno izolira z ETICS izolacijo, saj so prav te najbolj na udaru. Plesnive kote za omarami pa odreši šele obnova fasade, ki je v celoti toplotno izolirana.
Slika 2. Preklade navznoter pomaknjenega okna in vrat.
- Kakovostna obnova fasad oziroma kakovostno vgrajena toplotna izolacija je začuda drugi razlog za pojav plesni. Balkoni, lože, pilastri ali masivne ograje lahko povzročijo »vidne « toplotne mostove v kombinaciji s plesnijo. Izkušnje so pokazale, da je balkone potrebno toplotno izolirati tako, da se jih povsem obda s toplotno izolacijo, seveda pa tu nastopi težava nivoja pohodne površine in izhodnih vrat. Delno je v tem primeru zagato rešila naklonska izolacija INCLINE, vendar to ni vedno mogoče. Včasih je potrebno prirediti tudi vrata ali vsaj prag.
Slika 3. Zamakanje balkona: neizolirana balkonska plošča vnaša hlad in povzroča kondenzat na spoju z notranjim delom betonske plošče; v kotu do stropa in v višji etaži v kotu med steno in podom.
- Primer toplotnega mostu, nevarnega predvsem za leseno gradnjo, na spoju terase z zunanjo steno. Zanimivo je, da to najdemo celo v letošnjih načrtih za novogradnjo.
Shema 1: Napačno načrtovan stik zunanje stene z zunanjo teraso. Kdo ve, koliko hiš je že bilo narejenih po tej zasnovi?
Za gradnje izpred tridesetih let je podoben primer spoja zunanjega in notranjega dela temelja nenevaren. Pri današnjih zrakotesnih nizkoenergijskih stavbah pa se pokaže kot povsem neprimeren. Poznavanje in upoštevanje gradbene fizike postaja vse bolj pomembno. Jo projektanti res poznamo, ali je to delo, ki ga opravi zunanji pomočnik ali celo najeti študent?
- Plesen se je pojavila na vznožju sten nad hladnimi kletmi (kljub toplotni izolaciji stropa kleti), saj so kletne stene še vedno prevajale hlad v stanovanjski del.
Pogost je pojav plesni na vznožju nepodkletenih zunanjih sten, saj neizolirana masa betonskih temeljev konstantno hladi vznožje stene ogrevanega prostora. Potrebno je poudariti, da le dovolj debela in učinkovita, strokovno vgrajena izolacija lahko omili ta učinek. Pet ali osem centimetrov vsekakor ni dovolj – dvanajst centimetrov je minimum, v praksi pa najpogosteje srečamo dva do tri centimetre debelo toplotno izolacijo, ki za nameček še ni ustrezna.
Slika 4. Alarm: plesen v jedilnici, še posebej v kotih in na vznožju stene.
Slika 5. Možen vzrok je bilo zamakanje, vsekakor pa to ni bil edini razlog, saj je bila že sicer tanka toplotna izolacija nameščena le do terena.
Slika 5.a Risba toplotnega mostu.
Slika 6. Čiščenje stene in iskanje rešitve, ki jo je bilo najvarneje izvesti za spoj hidroizolacije nad temeljem z vertikalno hidroizolacijo na cementni osnovi.
Slika 7. Vodoodbojna fibran izolacija za zaščito cokla ima obdelano površino za boljši oprijem malte, v zemljo izbrana izolacija pa ima povsem zglajeno površino, ki tudi v konstantni vlagi ali celo v vodi ohrani navedene lastnosti.
Ker se lastnik še ni odločil za toplotno sanacijo celotne fasade, je ponovno varčeval tudi pri debelini toplotne izolacije na saniranem delu, na coklu in na samem temelju. Ko bo čez nekaj let hišo spreminjal v nizkoenergijsko in bo odebelil toplotni ovoj nad nivojem terena, se bo predel cokla in temelja pokazal kot oslabitev, kot toplotni most. Vedno se priporoča kompletna in popolna sanacija s celovitim diagnosticiranjem fizikalnega obnašanja stavbe in njenih delov.
V tem primeru pa je dobro, da je za bočno izolacijo temelja uporabil ustrezno fibran izolacijo z oceno ETA (trenutno ima v Evropi tako oceno le izolacija FIBRANxps), zato da se navedena toplotna karakteristika (lambda) v naslednjih petdesetih letih ne poslabša. Gre za garancijo investitorju in projektantu za vse objekte, ki se gradijo trajnostno v vseh pogledih.
Slika 8. Končni videz saniranega cokla
Zavedati se moramo, da se za pričakovano učinkovitost v zemljo vgrajuje le toplotno izolacijo, ki ima strokovno oceno, dovoljenje za vgradnjo v stalno vlažno okolje pod nivojem podtalnice, ki je izdano na rednem preverjanju priznanih neodvisnih pooblaščenih inštitucij (v Evropi je to ETA – Evropska tehnična ocena) za vsak posamezen tip proizvoda.
Slika 9.
Slika 10. in 11. Tovrstnih toplotnih mostov je na obstoječih stavbah precej. Prav poseben izziv za sanacijo bodo stavbe z vidnim betonom.
Vidni beton, robustna enostavna arhitektura, ponos arhitektov – še danes. Vendar so danes takšne stavbe velik izziv za renovatorje in predvsem opomnik ter izziv sedanjim snovalcem stavb z vidnim betonom.
- Neprezračevana mesta v slabo izolirani stavbi, kjer so bila okna zamenjana z boljšimi, zrakotesnimi → plesni v kotih, za omarami, pod klopmi …
- Neizoliran zidec na hladnem podstrešju → plesen v kotih med zunanjo steno in stropom
- Neizoliran temelj, toplotno izolirana fasada → plesen na vznožju sten
Zakaj je pomembno, da se zavedamo in ne delamo napak na novogradnjah in ob sanacijah obstoječih stavb?
Stavbe danes gradimo za najmanj sto let, njihovega ovoja pa naj ne bi sanirali prej kot v naslednjih petdesetih letih – mogoče se sliši kar malo neverjetno. Pa vendar je to namen skoraj ničenergijske, trajnostno zasnovane in primerno sanirane stavbe. Navsezadnje delamo za ljudi, za uporabnike in njegov energijski ščit bo dolgoročno tudi ščit njegovih živcev.
Zato je pomembno, da so poleg odličnega in premišljenega načrta in optimalnih rešitev vgrajeni kakovostni materiali, postavljeni na profesionalen način.
Ko govorimo o toplotni izolaciji na izpostavljenih in zahtevnih lokacijah na stavbi kot so na primer temeljne plošče pri novogradnjah, zid v zemlji in na pasovnih temeljih ob sanaciji obstoječih stavb, ali na ravnih strehah, vedno mislimo na trajno izolacijo, na izolacijo, ki ima v najbolj neugodnih okoliščinah dolgoročno zajamčeno učinkovitost.
Tu torej pridejo v poštev le toplotne izolacije, ki imajo zagotovljeno toplotno prevodnost za dobo vsaj petdeset let.
Strokovnjaki, projektanti, nadzorniki: zahtevajte dokazila, ne verjemite na besedo. Odgovornost za kakovost stavb in ugodje bivanja stanovalcev in uporabnikov nosijo strokovnjaki, pa čeprav ti včasih ne morejo konkurirati ponudnikom z nizkimi cenami.
Čestitke tržni in gradbeni inšpekciji, ki je v Sloveniji pričela delovati bolj intenzivno. Upanje, da si slovensko gradbeništvo povrne svoj ugled izpred tridesetih let, kljub vsemu še ostaja.
Povezane vsebine
Vpišite e-naslov in redno vas bomo obveščali o novostih s področja pasivne gradnje in o tem, kaj morate vedeti o energijsko učinkoviti gradnji.