Skoraj nič-energijske stavbe in njihov energijski ščit

V vsakdanjem življenju, v službi ali šoli smo pogosto opomnjeni, kako pomembna je energija in kaj vse nam omogoča. Omogoča nam življenje, kot ga poznamo danes. Kljub temu pa hkrati pozabljamo, da z določenimi načini proizvodnje energije obstoj Zemlje in nas vseh postavljamo pod vprašaj. Zato se države EU usmerjajo k bolj učinkoviti rabi energije in spodbujajo uporabo energije iz obnovljivih virov (OVE). Če se osredotočimo samo na stavbe, te predstavljajo skoraj 40 % porabe celotne končne energije. V EU smo glede na Direktivo 2010/31/EU (direktiva o energijski učinkovitosti stavb) zavezani k zasledovanju skupnih ciljev in strateškega plana Evropa 20-20-20, na podlagi katerega se je v gradbeni stroki oblikoval termin skoraj nič-energijska stavba (sNES), ki naj bi predstavljala rešitev v zmanjševanju porabe energije za obratovanje stavb. Za javne objekte – zahteva po sNES stopi v veljavo že s koncem leta 2018!

Skoraj nič-energijska stavba je definirana kot stavba z zelo visoko energijsko učinkovitostjo oziroma zelo majhno količino energije, potrebne za delovanje. Zato se moramo kot strokovnjaki pripraviti in razmisliti o primernih ukrepih za načrtovanje bolj trajnostnih stavb, ki ne bodo porabile več energije, kot je določeno (npr. največja dovoljena raba primarne energije za enodružinsko stavbo 75 kWh/m2a).

Enovit in primerno načrtovan energijski ščit je eden izmed bolj pomembnih ukrepov, ki nam bodo to omogočili. Energijski ščit pomeni, da moramo zagotoviti kontinuiranost zaščitnih slojev okoli in okoli stavbe, tudi toplotne izolacije. Pogosto se namreč zgodi, da pozabljamo na toplotno izolacijo na terenu – pod temeljno ploščo. Podobno kot pri ostalih delih stavbe (stena, streha) tudi v tleh (stavba-teren) prihaja do izmenjave toplote. Oziroma povedano drugače, toploto izgubljamo skozi tla stavbe in posledično moramo v stavbo dovajati več energije, da zagotovimo ustrezno/želeno bivalno okolje.

Ravno v ta namen je Fibran razvil t. i. temeljno blazino. Karakteristike, ki nam jih ponuja SEISMIC temeljna blazina, so odlična toplotna izolativnost, ki v stiku z vodo in vlago ohranja vrednost λ (toplotna prevodnost) tudi po obdobju 50 let, zaradi izjemno nizke stopnje navzemanje vode pri potopitvi in difuziji. Hkrati pa ne smemo pozabiti, da je v primerjavi z Nemčijo in Avstrijo slovensko področje glede gradnje veliko bolj nepredvidljivo, saj moramo v načrtovanju upoštevati tudi potresno obremenitev. V ta namen je podjetje Fibran nadgradilo dosedanji način temeljenja z uporabo t. i. SEISMIC temeljna blazina s posebno oblikovanimi utori in preverjeno nosilnostjo za primer dinamičnih obremenitev, kot je potres. Sestava te sistemske rešitve onemogoča zdrse slojev, saj blazina v primeru potresnih sunkov odreagira tako, da ublaži vpliv tresenja zemlje na stavbo ter ne dovoli zdrsov. Trenutno aktualen projekt, ki je temeljno blazino FIBRANxps prepoznal kot najboljšo rešitev, je novi Squashland v Ljubljani.

Hitri vodič

SEISMIC temeljna blazina: temeljenje nizkoenergijskih stavb na potresno ogroženih območjih

Prenesi dokument