Ste se kdaj vprašali, kaj dejansko pomeni, ko proizvajalec toplotnoizolacijskega materiala trdi, da ima njegov material 95-odstotno zaprtoceličnost? Tega podatka pri izbiri toplotne izolacije za vaš dom ne bi smeli preprosto zanemarjati, saj je od njega odvisnih veliko stvari. Celična struktura materiala namreč poglavitno vpliva na lastnosti materiala in s tem določa omejitve, kje lahko izvajalec material uporabi (v tleh, na fasadi, na strehi …).

Da bi si slednje lažje predstavljali, smo se z enostavnim poizkusom odločili prikazati razliko med odprtoceličnim in zaprtoceličnim materialom — vse ostale faktorje, kot so velikost celic in nosilnost, tokrat zanemarimo.

V glavni vlogi sta FIBRANxps in EPS.

Opomba: Turkizni vzorec levo predstavlja FIBRANxps, medtem ko beli vzorec predstavlja EPS.

Za namen preizkusa smo odrezali dva dimenzijsko enaka vzorca velikosti 5 x 5 cm in ju zabodli z iglo, napolnjeno z barvilom. Zanimalo nas je, ali bo barvilo penetriralo med celicami in steklo po steni vzorca. Če da, bi to pomenilo, da voda lahko najde pot znotraj materiala, zaradi česar se slednji hitro navzame vode oz. vlage. Takega materiala ne bi mogli uporabiti izven ovoja hidroizolacije — npr. kot zaščitni sloj pod terenom — saj ne bi opravljal svoje prvotne funkcije, tj. toplotno izoliranje.

V videu zgoraj lahko opazimo, da v in skozi beli vzorec EPS barvilo penetrira, medtem ko pri turkiznem FIBRANxps penetriranja ni, saj med celicami ni nobenega prostora in zato vsa tekočina pljuskne ven. Tak zaprtocelični material, kot je FIBRANxps, lahko mirno namestimo izven ovoja hidroizolacije, saj se ne bo navzel vode ali vlage, česar za EPS ne moremo trditi.

Še dve dodatni pojasnili.

  1. Zakaj dajemo toplotno izolacijo izven ovoja hidroizolacije?
    Da zaščitimo hidroizolacijo.
  2. Kje damo toplotno izolacijo izven ovoja hidroizolacije?
    Na kletni steni, ob temelju, pod temeljno ploščo in na ravni strehi.