Arhitektura ustvarja prostor, prostor ustvarja življenje

Arhitektura je tehnična in hkrati umetniška disciplina, ki ustvarja prostor. Prostor, kjer bivamo in delamo. Vsaka arhitektura naj bi nastala na podlagi ideje, ki jo arhitekt in investitor skupaj oblikujeta v prostor. To pa ni tako enostavno, kot se morda sliši, saj mora dobra arhitektura zadostiti nešteto zahtevam, hkrati pa predstavlja enovito umetniško delo.

Poleg klasičnega, arhitekturnega oblikovanja prostora je potrebno pri stavbi upoštevati še ogromno drugi delov sestavljanke. Prav vsi deli pa morajo biti usklajeni, da bo stavba delovala harmonično z okoljem, kjer je postavljena. Svoj del predstavlja tudi ustrezna sestava zaščitnega ovoja stavbe, ki pozimi zadržuje toploto v stavbi in poleti preprečuje vdor vročine v stavbo. Arhitektura nam torej določa porabo energije v stavbi, hkrati pa vpliva na naše počutje, zdravje in produktivnost. Zato mora biti toplotna zaščita v prvi vrsti kakovostna.

Začutiti prostor, narisan na papirju, je lastnost, ki jo premorejo le redki posamezniki izven arhitekturne stroke. Zato se arhitekti pogosto srečujejo s težavo, da se njihova vizija ne ujame z vizijo investitorja. Zavedati se moramo, da z enako količino sredstev lahko naredimo arhitekturo slabo ali pa dobro, zato si moramo vsi prizadevati, da tako sredstva kot tudi čas in trud vlagamo v inovativne kakovostne rezultate. Tega se dobro zavedata Lenka Kavčič in Kristina Dešman, ki vodita festival Odprte hiše Slovenije.Prav s projektom Odprte hiše Slovenije (OHS) želijo izboljšati izkušnjo ustvarjanja dobre arhitekture in uveljavljati odličnost v arhitekturni stroki. OHS je del mednarodne mreže Open House WorldWide, ki je leta 1992 začela delovati v Londonu in je zdaj razširjena že v 38 mestih po vsem svetu. Prav vsak objekt v festivalskem programu OHS izkazuje odličnost in premislek o vplivu stavb na ljudi.

Ker je festival OHS že skoraj pred vrati, smo se na to temo pogovarjali kar z go. Lenko Kavčič in go. Kristino Dešman, ki pravita, da je dobra arhitektura nekaj, s čimer si izboljšamo življenje.

˝Kako prijetno je, če imaš iz svoje dnevne sobe lep pogled, če imaš v svoji pisarni pravo svetlobo za svoje delo, če ambient v restavraciji spodbuja prijeten pogovor, če si v počitniškem bivališču sproščen, če po mestu sproščeno hodiš brez strahu pred prometom, če … Vse to in še več je naloga pa tudi potencial dobre arhitekture. In ni treba, da je dobra arhitektura draga. Pomembne so dobre rešitve, ki ljudem omogočajo kakovostno bivanje, delo, zabavo in počitek. Kljub temu da je arhitektura vse okoli nas, jo prevečkrat jemljemo kot samoumevno dejstvo. V bistvu pa je nosilec kulturnih in družbenih vrednot, dober prostor nas vzgaja … in zelo pomembno je, da se tega zavedamo.˝

Ne pozabimo, da je dobra arhitektura tudi trajnostna ter zajema pravilne pristope k načrtovanju in gradnji, ki so prijazni do človeka in okolja, hkrati pa so ekonomsko in poslovno učinkoviti. Trajnostna arhitektura nam mora funkcionalno in estetsko ustrezati. Pomembno je, da se prilagaja tudi prihodnjim možnim uporabam. Stavbe imajo zelo dolgo življenjsko dobo, vsaj 30 let, nekatere več stoletij. V vsej svoji dolgi življenjski dobi pa morajo dobro služiti ljudem, vročekrvno poudarjata obe sogovornici.

OHS želi spodbuditi zavedanje o različnih vidikih trajnostne gradnje (ekonomski, ekološki, socialni vidiki) ter upoštevanje oblikovnih, urbanističnih, tehničnih in funkcionalnih kakovosti. Zakaj prostor je omejena dobrina in je tako pomemben kot slovenski jezik.

Povprašali smo ju tudi o objektih, predstavljenih v okviru Odprtih hiš. Pravita, da te predstavljajo prerez slovenske arhitekturne produkcije. Gre za širok izbor, s katerim pokažejo večje in manjše projekte, od stanovanj in zasebnih hiš do velikih javnih projektov in industrijskih objektov. Letos so posebno pozornost namenili mladim arhitektom in njihovim prvim projektom. Program festivala je objavljen na spletni strani: www.odprtehiseslovenije.org, kjer se lahko prijavite na ogled.

Ga. Lenka Kavčič in ga. Kristina Dešman v zadnjih letih opažata, da vse več projektov zasebnih investitorjev kaže na to, da se le-ti vse bolj zavedajo, kakšno poslovno priložnost pravzaprav pomeni arhitektura, kako lahko z dobro arhitekturo izboljšajo podobo svojega podjetja in nagovorijo stranke. Arhitektura delovnih prostorov je vsekakor potencial vsakega podjetja, saj spodbuja ljudi k boljšemu počutju in večji delovni vnemi. Zadovoljni zaposleni so največje bogastvo vsakega podjetja. Veliko naravne svetlobe, dober in svež zrak, akustično ugodje in stik z naravo v vseh prostorih so glavni potenciali za dobro arhitekturo.

˝Želeli pa bi si seveda, da bi se kot dober investitor tega zavedala tudi država in si med prioritetnimi strategijami zadala nalogo za gradnjo zdravih, trajnostnih in vključujočih stavb.˝

Za na konec omenimo še, da so Odprte hiše Slovenije organizacijsko zelo zahteven dogodek. Vodi ga povezana in dejavna ekipa osmih žensk, ki jo poleg Lenke Kavčič in Kristine Dešman sestavljajo še Nina Puconja, Kaja Tomšič, Janža Dolinšek, Teja Sedmak, Staša Goršek in Vesna Misjak. Za sam dogodek se jim pridruži še ekipa 50 prostovoljcev, ki skrbi, da ogledi potekajo nemoteno. Na vsakem festivalu sodeluje tudi 300 arhitektov, lastnikov, upraviteljev in drugih strokovnjakov, ki se zavzemajo za kakovosten prostor.

Foto: Janez Marolt

Vsem seveda čestitamo in vas vabimo, da si ogledate kakšno odprto hišo in začutite tako njen prostor kot arhitekta, ki ga je oblikoval.

Avtor naslovne fotografije: Miran Kambič