Na kakšnih temeljih postaviti zidano hišo?

Pravijo, da na temeljih svet stoji in pri hišah ni nič drugače. Ko pomislimo na zidane hiše, najprej pomislimo na družinske objekte, ki so grajeni z namenom, da bi preživeli več generacij, zato je še kako pomembno, da so ti postavljeni na primernih “podstavkih”. Temelji morajo navsezadnje nositi precejšnjo težo objekta in mu zagotavljati stabilnost. A za razliko od drugih bolj dostopnih predelov stavbe pri njihovi izvedbi popravnih izpitov ni. Kako se jih potemtakem lotiti?

Pred pričetkom kakršne koli gradnje se je ključno seznaniti s terenom, na katerem nameravamo postaviti objekt, saj so tla različno nosilna, vsak poseg pa lahko še dodatno poruši naravno ravnovesje tal in povzroči nestabilnosti.

Pri prepoznavanju značilnosti terena nam lahko pomaga geomehansko poročilo, ki ga izda za to pooblaščena institucija in vsebuje vse podatke o nosilnosti in posebnostih temeljnih tal — potresna ogroženost, prisotnost podtalnice. Če pa za določen teren projektant teh podatkov nima, se lahko zato, da bi na koncu izbrali najprimernejši način temeljenja, ravnamo tudi po bližnjih objektih.

Kljub temu da bomo v prihodnje zaradi najbolj ustrezne izvedbe toplotne izolacije hiše temeljili le na temeljni plošči, poglejmo, kakšne možnosti temeljenja zidanih hiš sploh imamo:

1. Pasovni temelji

V preteklosti so se v praksi največkrat uporabljali pasovni temelji, ki si jih lahko predstavljamo kot manjše betonske zidove v zemlji, ki podpirajo stene in nase prevzemajo obtežbo stavbe. Pasovni temelji so lahko armiranobetonski, jekleni ali leseni, pri čemer morajo biti slednji zaradi nevarnosti gnitja vselej v vodi — pri nas lahko lesene pasovne temelje srečamo na ljubljanskem barju kot ostanek kulturne dediščine.

Širino in globino pasovnih temeljev določamo glede na obtežbo, ki je bodo s strani hiše deležni, oziroma glede na območje zmrzovanja zemljine. “Zakaj prav to območje?” se utegnete vprašati. Zato ker tako kot drugi vlažni ali z vodo prepojeni materiali tudi zemljina ob zmrzovanju nabrekne, s tem pa se začasno poveča tudi njen volumen. V primeru, da bi zmrzovanje in odtaljevanje zemljine potekalo pod temeljem, bi to z leti lahko ogrozilo stabilnost hiše in povzročilo, da bi začele njene stene pokati.

Pasovni temelji so primerni predvsem za srednje do dobro nosilna tla in srednje do malo stisljiva tla.

2. Točkovni temelji

Točkovni temelji se uporabljajo predvsem za stanovanjske hiše z zasnovano okvirno konstrukcijo, kot so montažne hiše, brunarice, hiše skeletno-montažne gradnje ali nezahtevne objekte. Primerni so za dobro nosilna in slabo stisljiva tla, izdelamo pa jih podobno kot pasovne temelje, in sicer jih postavimo pod nivojem terena, le da v tem primeru govorimo o točkovni obtežbi. Zanje se navadno odločimo, ko ne pričakujemo neenakomernega posedanja.

3. Temeljna plošča

Temeljna plošča za razliko od pasovnih in točkovnih temeljev zahteva manj izkopa, skoraj nič opaževanja in večinoma enostavne armature v obliki mrež, kar dopušča hitrejšo in cenovno precej ugodnejšo gradnjo ter tudi izvedbo toplotnoizolacijskega ovoja stavbe v zemlji, ki je zahtevan za nizkoenergijske stavbe.

Zaradi svoje velike površine se temeljna plošča odlično znajde tudi pri preprečevanju neenakomernega posedanje stavbe. To je še posebej koristno pri slabo nosilnih zemljinah, saj je napetost pod temeljno ploščo bistveno manjša kot v primeru nosilnih sten, kjer zaradi  obteževanja v navpični smeri lahko prihaja do neenakomernega posedanja in razpok.

Ne glede na to, da se temeljna plošča odlično odreže pri slabo nosilnih tleh, pa jo lahko postavimo na domala vseh tipih tal in za vse vrste objektov — torej kot osnovo novih stanovanj, družinskih hiš, javnih ustanov, pa tudi lop, paviljonov, garaž, brunaric, montažnih hiš itn.

Nasvet

Samo temeljno ploščo je mogoče enostavno in hitro izvesti, a če želimo doseči tudi njeno toplotno brezhibnost in jo zaščiti pred vlago in vodo, razmislimo o vseh izvedbenih detajlih, saj želimo ustvariti take temelje, ki bodo stavbi zagotavljali trajno varnost brez energijskih izgub:

• Pri izvedbi energijsko učinkovite temeljne plošče je zato ključno, da temeljno ploščo podložimo le s toplotno izolacijo, ki je preverjena za vpliv dolgotrajnih obremenitev in izpostavljenost vlažnim razmeram ter ne spremeni svojih karakteristik. Takšno, kot so določeni namenski tipi izolacije XPS, ki zaradi svojih lastnosti lahko zaščitijo temelje pred vsemi dejavniki, vodo, vlago, v premišljeni sistemski izvedbi temeljne blazine SEISMIC pa deluje tudi kot zaščita pred potresi, kjer večina drugih toplotno izolacijskih materialov odpove.

• V primeru prisotnosti podtalnice v tleh je pomembno, da temeljno ploščo postavimo nad kritično točko maksimalne višine podtalnice.

Hitri vodič
Temeljna blazina: prvi korak do potresno varne nič-energijske stavbe na Ljubljanskem barju

Prenesi dokument