Vprašajte katerega koli gradbinca in povedal vam bo, da je vdor vode lažje preprečiti kot sanirati, kar še posebej velja za dele stavbe, ki so v neposrednem stiku z zemljo. Voda, ki se zadržuje v zemljini pod nivojem terena, ali občasni nalivi vam namreč lahko povzročijo veliko sitnosti, če objekta ustrezno ne pripravite nanje, zato želite storiti vse, da bi svoj dom pred vodo kar najbolje obvarovali. A kako?
Dejansko uporabno dobo objekta lahko merimo v obstojnosti njegovih zaščitnih slojev, saj prav ti poglavitno vplivajo na to, kakšne bivanjske razmere bodo veljale v njem. Že res, da lahko v primeru slabšanja ugodja večino materialov razmeroma enostavno zamenjamo — saj veste, nakup novih strešnikov, odločitev za novo fasado ali vgradnja dodatne plasti toplotne izolacije — ter s tem tekom let v novem domu opravimo nekaj neizogibnih vzdrževalnih del. A vselej vendarle ni tako enostavno. Kaj pa, ko izvor vseh težav izvira pod zemljo, kjer so sanacije, če so sploh mogoče, povezane z ekstremnimi stroški?
Pod površjem zemlje namreč pretijo nevarnosti, ki jim mora vaš objekt znati kljubovati na enak način, kot to počne v primeru zunanjih dejavnikov. Saj kot lahko zaradi nedoslednosti izvajalca ali nepravilne izbire materialov vaši podstrešni prostori v vročih poletnih ali hladnih zimskih dneh postanejo neugodni za bivanje, se lahko tudi voda oziroma vlaga zaradi neustrezne hidroizolacije hitro znajde v kleti ali pritličju vaše nove hiše.
Da imamo v prostoru, ki je v stiku z zemljo, opravka z vdorom vode ali vlage, lahko hitro opazimo:
- deli tal ali zidov za kakšen odtenek spremenijo barvo,
- na steni se nabira bela snov (soliter),
- na zidovih se pojavi plesen ali mehurji,
- zaznamo jo lahko tudi skozi neprijeten vonj po plesni,
- če imamo še nekoliko manj sreče, nam utegne vlaga z odpadanjem ometa celo skaziti podobo stavbe.
Pred večjimi težavami nas gotovo lahko obvaruje funkcionalen drenažni sistem, ki poskrbi, da meteorna voda čim prej odteče in ne pritiska na objekt. A zagotovo se lahko pred vodo pri gradnji novega doma zavarujemo le s kvalitetno izvedeno hidroizolacijo.
Horizontalna hidroizolacija nam pomaga preprečiti, da bi se prek temeljev na stene širila kapilarna vlaga ali skozi tla prodirala podtalna voda, z vertikalno hidroizolacijo pa se zaščitimo pred bočno oziroma meteorno vodo, ki ponikne v zemljo, visoko podtalnico ali občasnimi vremenskimi ekstremi, kot so poplave.
Kako izvesti hidroizolacijo temeljev in prostore v stiku z zemljo za vselej obvarovati pred vodo in vlago?
Kar koli je že zasuto v zemlji, je izredno težko sanirati, zato je treba pri temeljenju na kakovost opravljenih del še posebej paziti. V praksi se velikokrat izkaže, da je pri izvedbi najbolj kritičen spoj obeh hidroizolacij, pa naj bo zaradi nepozornosti izvajalca ali premajhnega preklopa obeh hidroizolacij. Voda in vlaga zaradi tega hitro najdeta pot v bivanjske prostore.
Težava je še toliko večja, ker se trendi gradnje zaradi različnih prednosti usmerjajo k nameščanju hidroizolacije pod debelo betonsko temeljno ploščo in dostop do nje kasneje ni več mogoč. Zato si izvedbenih napak nikakor ne želite privoščiti.
Verjetno najprimernejša rešitev, kako hidroizolacijo kakovostno zaščititi, je, da jo poleg kakovostne izvedbe namestimo tudi v sendvič dveh toplotnih izolacij, kot je to narejeno v sistemu Seismic temeljne blazine — izbira slednje je v primeru temeljenja na temeljni plošči zaradi velike potresne ogroženosti v Sloveniji tudi sicer nujna.
Dvoslojno lepljiva hidroizolacija je v sistemu SEISMIC nameščena med posameznima slojema toplotnoizolativnih in vodoodbojnih plošč ustrezne tlačne trdnosti, kar pomeni, da je trajno zaščitena že takoj po namestitvi.
Katere koristi lahko z izvedbo temeljne blazine pri novogradnji pridobite, smo zbrali tudi v študiji primera, v kateri smo se osredotočili na energijsko varčen objekt, ki je zrasel na močvirnatih in potresno ogroženih tleh na Ljubljanskem barju. Rešitev kot tako je sicer mogoče aplicirati kjer koli v Sloveniji.
Brezplačno si ga lahko prenesete na spodnji povezavi.