Ste vedeli, da več kot polovica svetovnega prebivalstva biva v urbanih okoljih, do leta 2050 pa naj bi v mestih bivali kar dve tretjini vseh ljudi na svetu? Z drugimi besedami – kombinacija globalne rasti števila prebivalcev in urbanizacije bo v mesta po vsem svetu privabila dodatni dve milijardi ljudi in pol. Ne glede na to, kako nepredstavljiva se nam zdi ta številka, pa je takoj jasno, da bo pomanjkanje prostora v urbanih središčih postajalo vedno bolj resna težava, vsak kvadratni meter površine pa vse bolj dragocen. Ob visokih cenah nepremičnin ta problem v vsakdanjem življenju najprej občutimo pri iskanju parkirnega mesta – običajno takrat, ko se nam najbolj mudi. Zato je povsem logično, da se pri iskanju prostora za nova parkirišča vedno pogosteje oziramo k prej neizkoriščenim površinam, ki so lahko – morda težko verjetno – tudi strehe.
Parkirišče na strehi ali v etažah
Izvedba etažnega parkirišča ali parkirišča na strehi je tako v tujini kot pri nas vedno bolj pogosta praksa, ki jo izkoriščajo zasebni investitorji pri gradnji manjših stanovanjskih hiš in tudi podjetja pri gradnji večnadstropnih poslovnih stolpnic. V preteklosti so bile za izvedbo ravnih streh na dvignjenih parkiriščih v uporabi enostavne, a relativno nekakovostne rešitve. Asfalt je bil pogosto nameščen na nosilno konstrukcijo, ločevala pa ju je zgolj tanka plast hidroizolacije. Asfaltni sloj je bil tako izpostavljen močnim tresljajem, ki so izjemno skrajšali njegovo življenjsko dobo. Izvedba obrnjene ravne strehe omogoči zmanjšanje tresljajev, ki obremenjujejo asfalt, a hkrati zagotavlja ohranjanje nosilnosti konstrukcije.
Obrnjena ravna streha nad odprtimi ali ogrevanimi prostori
Površina, ki bi lahko služila kot priročno parkirišče, je zelo pogosto streha neogrevanega ali celo odprtega prostora v nižjih etažah. Tloris mnogih poslovnih stavb je denimo v kletnem in pritličnem delu širši od tlorisa v višjih etažah, površinska razlika pa je namenjena izvedbi povozne strehe. Toplotna izolacija, ki je del osnovnega sestava obrnjene ravne strehe, je bila v preteklosti pogosto izpuščena kot nepotreben strošek, saj na prvi pogled toplotni izolaciji odprtih ali neogrevanih prostorov ni smiselno namenjati preveč pozornosti. A že tanka plast trdnega ekstrudiranega polistirena bistveno zmanjša tresljaje in obremenitev asfalta, hkrati pa zaščiti pod njo nameščen hidroizolacijski sloj, ki betonsko konstrukcijo tako neprimerno bolj učinkovito ščiti pred propadanjem zaradi vpliva meteornih vod, kondenza in izlivov olja ali goriva – navsezadnje še vedno govorimo o parkirišču.
Nujnost kvalitetne in trajne toplotne izolacije nad bivanjskimi prostori je po drugi strani očitna že na daleč. Trdnost, ki jo pridobimo s postavitvijo obrnjene ravne strehe, seveda lahko tudi v tem primeru izkoristimo za izgradnjo parkirne površine – poskrbeti moramo zgolj za ustrezen dostop, kar je včasih lažja, včasih težja naloga. Pomislite na stanovanjsko hišo, ki ne stoji na ravnini, temveč na pobočju – urejen dovoz na streho z gornje strani se v tem primeru povsem naravno vklopi v celostno arhitekturno podobo. V drugih primerih bo za izvedbo potrebne nekoliko več iznajdljivosti, a ob pomoči usposobljenega strokovnjaka je mogoče razrešiti praktično vse zagate.
Luže na parkiriščih
Zagotovo se vam je že kdaj zgodilo, da ste parkirali avtomobil in nato ob izstopu do gležnjev zabredli v prej neopaženo lužo, ki je nastala zaradi nepravilno načrtovanega ali izvedenega nagiba parkirišča, kar je posebej pogosta težava pri večjih parkirnih površinah. Tudi zaradi preproste, lahke in trajne izvedbe nagiba je obrnjena ravna streha najboljša opcija pri gradnji dvignjenega parkirišča. Namesto zahtevnega načrtovanja celotne nosilne konstrukcije v nagibu ali uporabe težkega naklonskega betona, ki izjemno obremeni nosilno konstrukcijo, se pri obrnjeni ravni strehi to težavo rešuje z uporabo toplotnih izolacijskih plošč INCLINE z ustreznim naklonom (1,67 ali 2,00 %). Plošče odlikuje izjemna tlačna trdnost ter so posledično primerne za uporabo povoznih streh.