Pha, kakšen London neki. Ste vedeli, da se lahko Slovenci pohvalimo z najbolj deževno prestolnico v Evropi? V Ljubljani vsako leto zapade 1368 mm dežja ali 776 mm več kot v središču Britanije, nič kaj drugače pa ni tudi na preostalih območjih Slovenije. A naj je titula še tako laskava, se z obilnim deževjem povečuje tudi nevarnost zmrzovanja zemljine na neodcednih tleh, ki lahko dolgoročno poškoduje vaš dom, če vemo, da se zaradi mešanja podnebnih vplivov pozimi pri nas temperatura velikokrat rada spusti globoko pod ničlo.
Zemlja v globini vedno vsebuje določeno količino vlage, njena namočenost pa se v obdobjih povečanih padavin še poveča, kar lahko povzroča različne neprijetnosti, kot so poplave, zadrževanje vode, pri nižjih temperaturah pa do določene globine celo njeno zmrzovanje.
Zakaj je zmrzovanje zemljine sploh problem?
Zato ker voda pri zmrzovanju poveča svoj volumen in vlažna zemljina nabrekne. Če bi zemljina pod temelji zmrznila, bi se hiša pozimi nekoliko dvignila, spomladi, ko bi se led v zemljini stalil, pa spet spustila. Posledica slednjega bi lahko bilo neenakomerno posedanje in pokanje objekta. Če ne verjamete, da voda v trdem agregatnem stanju poveča svoj volumen, nalijte vodo v steklenico in jo položite v zamrzovalnik. Steklenica bo pod pritiskom, ki ga na stenah povzroči povečan volumen ledu v primerjavi z volumnom vode, počila.
In čeprav zemlja pod vplivom kratkotrajnih temperatur pod lediščem res zmrzne le površinsko, v zimskem obdobju, ko hladno vreme rado vztraja, zmrzuje veliko globlje — na večini slovenskega ozemlja tudi do 80 cm, v gorskem pa celo do 120 cm — kar lahko povzroči resne probleme.
Ko zemlja zmrzne, obremeni tudi temelje
Težavo z zmrzovanjem smo v preteklosti reševali tako, da smo temelje pri gradnji vkopali v zemljo pod nivo ledišča, da bi preprečili možnost nabrekanja in zmrzovanja vlažne zemljine pod temelji. Z vodo prepojena zemljina, ki ob zmrzovanju začasno poveča svoj volumen, zemljino namreč razrahlja in dvigne temelje ter tako z leti ogrozi stabilnost stavbe, ko ta začne pokati. To pogosto vidimo pri starejših hišah, še posebej, če ni izvedena drenaža oziroma če podtalna voda izpira droben material, saj se stavba ali vogal hiše sčasoma začne posedati.
Zaradi neenakomernega posedanja pa se lahko pojavljajo:
- razpoke na stenah objekta,
- razpoke tal,
- poškodbe hidroizolacije in uhajanje vode skozi tla,
- posedanje dela objekta,
- in druge, z visokimi stroški popravil povezane poškodbe na konstrukciji.
Ste opazili, da se hiše danes gradijo povsem na površju zemlje, zakaj?
Razlog je v tem, da življenjski trendi stremijo h gradnji energijsko varčnih hiš, ki jih temeljimo na temeljni plošči, saj lahko pod ploščo zaradi njene velike betonske površine brez pomisleka položimo posebej nosilno toplotno izolacijo in tako izvedemo toplotno izolacijsko temeljno blazino. Tega pri pasovnih temeljih, kjer so tlačne napetosti bistveno večje, ne smemo narediti.
Kako to, da pasivne hiše nimajo problemov z zmrzovanjem zemljine pod temelji?
Zmrzovanje zemljine je del narave in ga zato ni mogoče izkoreniniti. Lahko pa se pred njim obvarujete. Povsem jasno je, da temeljev danes ne boste več izvajali na globini 80 cm, saj bi bilo slednje v vseh pogledih neracionalno, če ne načrtujete ravno izvedbe kleti.
Zmrzovanje je zato najbolj elegantno preprečiti že na manjši globini. Poglejmo, kako:
1. Deloma bo vaš problem rešila že hiša s svojo toploto, ki bo preprečila zmrzovanje pod celotnim osrednjim delom. To bo veljalo tudi v primeru prazne in neogrevane hiše, saj bo pri temeljenju na temeljni blazini zaščitena s toplotno izolacijo, ki je nameščena pod temeljno ploščo in bo zato upočasnjevala prehod hladu.
Slika: Primer izvedbe temeljne blazine za nepodkleten objekt
2. Pod obodnim delom hiše pa nevarnost ostaja, kar pomeni, da morate zmanjšati in upočasniti prehod hladu z nevpojno toplotno izolacijo. To lahko storite tako, da zemljino toplotno izolirate izven oboda hiše.
3. Kako? Že pri izvedbi temeljne blazine — v primeru sanacij tudi naknadno — razmišljajte o razširitvi toplotne izolacije iz spodnjega nivoja izolacije temeljne blazine. Učinkovanje obodne izolacije bo s tem boljše. Pri tem ne pozabite, da mora biti izbrana toplotna izolacija iz nevpojnega materiala. Navaden stiropor ali razne volnene izolacije zato ne pridejo v poštev.
Povezane vsebine
Vpišite e-naslov in redno vas bomo obveščali o novostih s področja pasivne gradnje in o tem, kaj morate vedeti o energijsko učinkoviti gradnji.