S premišljenim temeljenjem tudi nad potrese

Še tako slabo zgrajene hiše lahko prenesejo nekaj dodatne obtežbe, kot denimo novo pošiljko snega ali preureditev podstrešnega prostora v uporabnega, saj so tovrstne možnosti pri projektiranju predvidene. Povsem drugače pa je v primeru dinamičnih obremenitev, ki delujejo na hišo, saj objekti nanje niso pripravljeni, če potresna varnost ni bila dosledno upoštevana v konstrukcijski in izvedbeni fazi, pa čeprav bi zaradi nepredvidljivih slovenskih tal še kako morala biti.

Poglejmo, gradbeni predpisi v potresno ogroženih območjih, kot sta Tokio in Los Angeles, zahtevajo, da je struktura tamkajšnjih objektov zasnovana tako, da zdrži in duši potresne sunke. Ker mesta stojijo na točkah geografskih prelomnic, vzpostavljajo vedno nove gradbene pristope, da bi uspešno ublažili serije udarnih potresnih valov, zaradi katerih lahko predvsem visoke stavbe hitro klecnejo.

In kako ne. Tihomorskemu severozahodu Amerike v naslednjih petdesetih letih grozi rušilni potres, ki bo tla lahko stresel tudi z magnitudo 9, Tokio pa je zaradi nenehnih sunkov že tako 87-odstotno pripravljen na potrese in uvaja stroga gradbena pravila, kjer stolpnice in nebotičniki počivajo na ležajih, da bi kar se da uspešno blažile sunke.

Kaj pa potresi v Sloveniji?

Slovenija leži na aktivnem potresnem območju, zato so potresi dokaj pogosti tudi pri nas. V povprečju se v Sloveniji tla zatresejo okoli tisočkrat na leto, a ker so magnitude večinoma nizke, jih ljudje komaj, če sploh, zaznavamo. To pa še ne pomeni, da ne obstajajo izjeme (Tabela 1).

Pregled novejše potresne zgodovine nas zagotovo spomni na odmevni tresenji tal v Posočju, ki sta  v razmahu šestih let poškodovali več tisoč objektov in zahtevali milijonske obnovitvene stroške. Obnove se na nekaterih predelih Posočja izvajajo še danes. Razumljivo tako iz istega časa izvira tudi pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov, objavljen v Uradnem listu RS (Ur.l. RS, št. 101/2005), s katerim je Slovenija tudi uradno sprejela evropski standard za potresno odporno gradnjo Eurocode 8.

Tabela 1: Najodmevnejši potresi na slovenskih tleh

Pri saniranju stavb v Posočju so se kot najbolj problematični namreč izkazali starejši objekti, ki niso bili grajeni v skladu s protipotresnimi standardi, ali novogradnje, ki tedanjim evropskim priporočilom še niso dosledno sledile. Zaradi tega so temeljni sloji pri potresu povzročali nekontrolirane premike stavb, s tem pa njihovo neizbežno uničenje.

Protipotresna gradnja je s sprejetjem evropskega standarda za potresno odporno gradnjo v Sloveniji zakonsko določena. Pri gradnji novega doma jo zato dosledno upoštevajte!

Kako hišo trajno obvarovati pred potresi?

V idealnih okoliščinah bi lastniki starejših objektov morali najeti inženirje za protipotresno gradnjo, da bi na njihovih domovih opravili pregled in opredelili pomanjkljivosti oziroma podali napotke za rekonstrukcijo in hišo na ta način sanirali, kar je lahko zelo drag postopek.

Zato lahko, če se pripravljate na gradnjo novega doma, s premišljenim načrtovanjem in izvedbo veliko skrbi, povezanih s potresi, v celoti odmislite. Ne sicer tako, da boste objekt temeljili na ležajih, kot to počno ponekod po svetu, saj pri nas takšna gradnja ni dovoljena, ampak s protipotresnim temeljenjem na seizmični blazini.

SEISMIC temeljna blazina ima preverjeno nosilnost tudi za primere dinamičnih obremenitev, kot je potres, saj gre za kompozit temeljne plošče, toplotne in hidro izolacije, ki ob potresnih sunkih deluje sovprežno. In ker rešitev temeljne blazine sodi v segment pasivne gradnje, lahko z njeno izvedbo odpravite tudi velike energijske izgube, do katerih prihaja zaradi stalne nizke temperature zemljine, ki pri toplotno slabo ali nezadostno zaščitenih temeljih v prostor neprekinjeno dovajajo hlad.

Hitri vodič
Temeljna blazina: prvi korak do potresno varne nič-energijske stavbe na Ljubljanskem barju

Prenesi dokument