Strešna okna: vir svetlobe in veselja ali potencialna težava

Podstrešna stanovanja imajo prav poseben čar. Sicer je včasih težko opredeliti, kaj jih dela tako simpatična, a zagotovo velja, da mansarde še zdaleč niso zgolj izhod v sili, ki bi se ga posluževali mladi, ki nimajo sredstev za selitev na svoje in si začasno bivališče uredijo na podstrešju svojih staršev. Pogosta težava, s katero se je treba najprej soočiti, je običajno adaptacija mansardnih prostorov. Dokler v njih nihče ne biva, jih namreč pogosto uporabljamo kot shrambo za vse tiste stvari, ki bodo menda čez sedem let prišle prav, in vsake toliko časa zgolj poškilimo, če slučajno kje ni pričelo puščati. Z vidika prenove pa je en od bolj občutljivih posegov montaža strešnih oken pri poševni strehi. Zakaj?

Glavni dejavnik, ki vpliva na kvaliteto življenja v podstrešnih prostorov, je strešni sistem. Ta zagotavlja, da v stanovanju pozimi ne bo premrzlo, poleti ne prevroče in da se po stanovanju sčasoma ne bodo pričele pojavljati vlažne lise ali – bog ne daj – zametki plesni. Ko govorimo o strešnem sistemu, pa v mislih nimamo zgolj strešne kritine, temveč medsebojno povezano celoto elementov, ki bo poskrbela, da bo stanovanje učinkovito izolirano, svetlo in dovolj zračno.   

Pri vgradnji strešnih oken se soočimo z dvema najbolj perečima vprašanjema. Prvič, kako preprečiti nastanek toplotnih mostov, ki vodijo do izgube toplotne energije in lahko vodijo do pojava kondenza in plesni? Drugič, kako ob dovolj debelem sloju toplotne izolacije zagotoviti zadosten dotok svetlobe? Skozi oči gradbenega fizika je detajl vgradnje strešnega okna težko rešljiv, saj je prostora za vgraditev toplotne izolacije malo, v prihodnosti pa ga bo še manj. Od leta 2020 bo morala debelina sloja toplotne izolacije namreč znašati vsaj 40 cm. Čim debelejša je plast toplotne izolacije, tem manj neposredne svetlobe pride v prostor. Tudi če niste gradbeni fizik, ste verjetno tudi sami prepoznali težavo.

Strešna okna se sicer postavljajo tako, da je površina stekla na ravnini strešnikov. Svetloba tako pride do stekla po celotni površini, ne pa nujno tudi v prostor. Dodatni dejavniki, ki vplivajo na količino svetlobe v prostoru, so tudi položaj strešnega okna in naklon strehe. Na južni strani boste imeli svetlobe verjetno dovolj, poleti morda celo preveč, in boste morali okna zaščititi z dodatnimi senčili. Na severni, zahodni in vzhodni strani je naravne svetlobe manj, v zimskem času, ko je sonce nižje in je vpadni kot sončnih žarkov manjši, pri strehah z naklonom, manjšim od 30°, praktično ni direktne osvetlitve.

Toplotna izolacija je običajno sestavljena iz več medsebojno povezanih plasti. Najbolje je, da je toplotna izolacija iz trdnega ekstrudiranega polistirena, ki ne vpija vlage in ne spreminja lastnosti v suboptimalnih pogojih, npr. izolacija ETICS GF. Spoji in netesna mesta v toplotni izolaciji se zapolnijo s poliuretanskim lepilom, zgornja membrana pa sočasno služi kot vetrna zapora in sekundarna kritina, ki je tako kot koža hkrati prepustna za paro in odporna na vodo – iz česar izhaja tudi ime FibranSKIN. Spodnja membrana je v vlogi delne ali popolne parne zapore, ki zaznava vlago in temperaturo ter se inteligentno zapira in odpira za prehajanje vlage. Slednja je še zlasti pomembna, ko toplotna izolacija vključuje tudi volnene elemente, ki hitro vežejo vlago in povzročajo prehajanje toplote …

Če mislite, da smo že na koncu, se motite. Hudič tiči v podrobnostih, teh pa je še mnogo. Zato lahko tudi sami presodite, da so kvalitetni materiali in nasvet izkušenega mojstra pri vgradnji strešnih oken več kot dobrodošli.

Hitri vodič

Kako so Novakovi rešili težave z nevzdržnimi bivanjskimi razmerami v podstrešnem stanovanju

Prenesi dokument