Toplotna izolacija v zemlji

Nekaj pomembnih napotkov pred pričetkom gradnje ali sanacije

Vsak od nas ima pod pojmom toplotna izolacija svojo predstavo, kaj to je in katera je najboljša, ali vsaj verjamemo, da nam bo izvajalec oz. trgovec ponudil najustreznejšo rešitev. Prav je, da smo zaupljivi, vendar ne škodi, če se o toplotnih izolacijah vseeno dobro pozanimamo, saj bomo predvsem izolacijo v zemljo vgradili le enkrat v življenju in je naknadno ne bomo mogli več sanirati.

Obleko menjamo glede na vreme, izolacije ne moremo

Izolacija je kot obleka: če gremo v vetrovnem vremenu ven, oblečeni le v volneni pulover, nas le-ta ne bo ščitil, če pa je vreme vlažno, nas bo v njem tudi zeblo. Zavedamo se, da smo se neprimerno oblekli in prihodnjič za sprehod oblečemo vetrovko.

Tudi pri toplotnih izolacijah je podobno: med seboj jih ne razlikujejo le po materialu, ampak predvsem po namembnosti. Toplotna izolacija namreč ni material, ki ga vidimo, pač pa gre za zrak, ki je zaprt v celicah izolacijskih plošč ali omejen z vlakni volne oziroma celuloznih kosmičev. In ker ima zrak v različnih stanjih različne lastnosti — če je zrak vlažen ali med vlakni ne miruje, precej bolje prevaja toploto — je potrebno vedeti, kje in kako bomo posamezne izolacije uporabili.

Še posebej moramo biti pozorni, kakšen material bomo uporabili, ko se odločamo za toplotne izolacije v zemlji. Volnenih in že na videz vodovpojnih izolacij prav gotovo ne bomo vgradili v zemljo, saj je zemljina, četudi hiša ne stoji v vodi — z izjemo skalnate, prodnate ali peščene —  vsaj nekaj centimetrov pod površjem konstantno vlažna. Prav vlaga pa bi povzročila, da bi vodovpojne izolacije sčasoma izgubljale svoje izolativne lastnosti. Toplotna izolacija se namreč ne navlaži le pri dolgotrajni potopitvi v vodo, temveč tudi pod vplivom relativno počasnega prehajanja vlage skozi pore v materialu. Zato sta pri izolaciji, ki se uporablja v zemlji, pomembni predvsem dve lastnosti, ki jih obširneje poglejmo v nadaljevanju.

Kaj moram vedeti pri izbiri toplotne izolacije?

Kot preberemo navodila in opozorila pri zdravilih, ki jih nameravamo zaužiti, lahko preberemo tudi karakteristike toplotne izolacije, da ne bi po pomoti vgradili neustrezne in si s tem ustvarjali nepotrebnih stroškov.

Pri izbiri toplotno izolacijskih plošč za v zemljo bodite pozorni na dve oznaki oziroma številki na etiketi:

• WL(T), ki ne sme biti večja od 0,7, in
• WD(V) z vrednostjo 1, ki je najustreznejša tudi v primeru, ko je izolacija stalno potopljena v vodi.

Zakaj ravno ti dve vrednosti?
Zato ker mnogokrat niti izvajalci niso pozorni nanju in vgradijo na primer polistirenske plošče z vrednostjo 1,5 ali celo mnogo več, nikjer pa ni razvidna vrednost za vpijanje vlage pod vplivom difuzije WD(V), ki je za uporabo toplotne izolacije pod nivojem terena nujna. Takšne plošče so sicer res lahko vgrajene tudi pod terenom, a le v primeru popolnoma odcedne prodnate zemljine.

Prepoznamo jih po tem, da so po površini rahlo hrapave ali izgledajo kakor vafelj, kar jim omogoča boljši oprijem s fasadno malto oziroma lepilom, saj so prvotno namenjene ometanim fasadam in fasadnim coklom.

Kako prepoznamo ustrezne izolacije za v zemljo?

Prepoznamo jih lahko že na prvi pogled in otip: izdelane so iz trdne homogene pene, so trde na otip, površinsko povsem gladke in imajo stopničaste robove za preprečevanje toplotnih mostov. Najboljše pri nas z dejansko dolgotrajno vodovpojnostjo, manjšo od 0,5 volumskega odstotka, izdelujemo pod imenom FIBRANxps 300-L, kar je garancija za trajno toplotno izolacijo tudi v zemlji, popolnoma napojeni z vodo.

Hitri vodič
Temeljna blazina: prvi korak do potresno varne nič-energijske stavbe na Ljubljanskem barju

Prenesi dokument