Deli

Kar sejemo, bomo želi, pravi star slovenski pregovor, ki je v gradbeništvu še kako resničen. Še posebej, ko je govora o temelju, na katerem stoji celoten objekt. Postavljamo ga samo enkrat, zato moramo nujno dobro premisliti o najprimernejšem načinu temeljenja in poskrbeti za njegovo kvalitetno izvedbo. Napak pozneje namreč ni mogoče več odpraviti.

Način temeljenja je ena od pomembnih odločitev, ki jih pri načrtovanju in gradnji objektov sprejemamo. Ne moremo se je lotiti brez ustreznih izvedbenih načrtov in poznavanja sestave tal, na katerih bo stala celotna zgradba, saj lahko s tem ogrozimo obstojnost objekta in neposredno vplivamo na slabše bivanjske razmere v njem. Zato moramo poskrbeti, da temelji v prvi vrsti uspešno kljubujejo vsem fizikalnim in okoljskim dejavnikom, ki delujejo na objekt. In ker so postavljeni neposredno v zemljo, to pomeni tudi vrsto izzivov, ki jih moramo razrešiti:

Toplota

Zemljina je izolator, ki pod stavbo skozi vse leto ohranja približno isto temperaturo. A ker je ta nižja od optimalne bivanjske, lahko ob toplotno nezaščitenih temeljih deluje kot hladilno telo. Povedano drugače, v zemlji pod objektom je stalna temperature med 12 °C in 14 °C. Če prostor v objektu ogrevamo na 20–24 °C, hladnejša zemlja srka toploto preko zidu in toplotno nezaščitene betonske mase temelja ter s tem hladi steno in posledično prostor. Zaradi tega je prostor potrebno ves čas dogrevati.

Voda in zemljina

Po drugi strani pa z vodo prepojena zemljina, ki ob zmrzovanju nabrekne in začasno poveča svoj volumen, lahko razrahlja zemljino in dvigne temelje ter tako z leti ogrozi stabilnost stavbe, ko ta začne pokati. To pogosto vidimo pri starejših hišah, še posebej, če ni izvedena drenaža oziroma če podtalna voda izpira droben material, saj se stavba ali vogal hiše sčasoma začne posedati.

Voda in zaščita stavbe pred vlago

Osnovna vloga hidroizolacije je, da preprečuje vdor vode in vlage v objekt. A ker so temelji — pri gradnji kleti pa tudi zidovi — vkopani v zemljo, ki je ponekod celo v stiku z občasno ali stalno visoko podtalno vodo, so ti še posebej ogroženi. Zato je kakovostna izvedba hidroizolacije ključna.

Netesnjenje hidroizolacije ali njeno pomanjkljivo izvedbo lahko hitro prepoznamo v obliki kapilarne vlage, ki se dviguje iz tal po zidu. Le-ta lahko po površini tudi razpoka. Na notranji strani objekta pa se kot posledica vlage pojavlja plesen.

Za izvedbo temeljev imate zgolj eno priložnost, zato poskrbite, da ne boste davka za nepremišljeno izvedbo v obliki slabših bivanjskih pogojev plačevali vse življenje.

Za večjo kakovost bivanja lahko največ naredimo z dobro zasnovo in izvedbo temeljev. A imeti morajo prav vse elemente za dober in trajen podstavek hiše — nosilnost in stabilnost, toplotno zaščito in zaščito pred nabiranjem vlage v stavbi ter zaščito proti zmrzovanju in rahljanju zemljine, ki je nenazadnje glavna površina, na katerem stavba stoji.

Tudi zato se pri temeljenju v praksi vse bolj pogosto uporabljajo temeljne plošče, ki so enostavne za izvedbo in jih lahko za razliko od drugih načinov temeljenja, kot so pasovni temelji, zaradi njihove velike površine izoliramo. S tem preprečimo energijske izgube in druge, s temelji povezane nevšečnosti ter bolje zaščitimo izolacijske materiale.

Voda pa ni edina nevarnost za temelje objekta

Po številu in moči potresov spada ozemlje Slovenije med aktivnejša območja, kar pomeni, da je velik del objektov pri nas podvržen tudi dinamičnim obremenitvam na stavbo, ki jih je treba pri snovanju in gradnji upoštevati.

Ker se v teoriji objekt, temeljen na betonski plošči, ob potresu lahko strese, celo zdrsne, je temelje nujno zasnovati tako, da ublažijo potresne sunke, hkrati pa ne dovolijo zdrsa.

In ker želimo v prvi vrsti — tudi v skladu s prihajajočim zakonom — ustvariti energijsko najbolj učinkovit objekt, je edini preverjeni sistem temeljenja, ki je hkrati odporen na vodo in potresne sunke, t. i. temeljna blazina iz kompozita termo- in hidroizolacije. Postavimo jo pod ploščo in temeljenje izvedemo na izolacijski podlagi.

Pri tem pa moramo paziti, da se termoizolacijski material, ki ga uporabimo za temeljno blazino, ponaša z odlično tlačno trdnostjo in posledično s primerno nosilnostjo ter da je s strani proizvajalca za to namembnost tudi potrjen. Ker je v neposrednem stiku z zemljino, mora ohranjati vse svoje lastnosti skozi celotno življenjsko dobo objekta. Zato navadna toplotna izolacija, kot je stiropor, ne pride v poštev. Slednji se zaradi vlage v zemlji napije in prične propadati. Izolacija mora biti namenska, ne sme vpijati vode in mora kljubovati stalnim pritiskom, saj gre nenazadnje za temelje, na katerih bo stal celoten objekt in jih pozneje ne bo mogoče več popraviti.

Najbolje, da vam rešitev, kako objekt energijsko in potresno zavarovati, pripravi projektant z znanjem potresnega inženirstva. Pri izvedbi temeljne blazine je namreč treba upoštevati različne dejavnike, kot so gabariti objekta, obtežna masa, konstrukcijska zasnova, vrsta materialov, okolje ipd. Vse z namenom, da bo objekt trajno zavarovan pred toplotnimi, vodnim in potresnimi nevarnostmi.