Zelena streha

Streha nad glavo je veliko več kot le gradbeni element, ki nas varuje pred vremenskimi vplivi. Je tudi drugo ime za dom, za prostor, kjer se počutimo varne in si nabiramo energijo za nov dan. Pomanjkanje prostora v mestih, zaradi katerega se trudimo koristno izrabiti prav vsak kvadratni centimeter, je le eden od razlogov, zakaj se vse več posameznikov odloča za ozelenitev streh. Nova, dodatna uporabna površina je najbolj očitna, še zdaleč pa ne edina prednost, ki jo pridobimo z zeleno streho. Skozi zgodovino so tisti redki pogumni graditelji, ki so si zagotovili zeleno streho nad glavo, to počeli iz zelo različnih razlogov – dosegli pa so prav toliko različnih prednosti.

Poglejmo nazaj v novejšo zgodovino, v 20. stoletje

Slika 1: Primer ozelenjene strehe

Ko naravi vračamo tisto, kar smo ji odvzeli, odpiramo možnost za ponovno vzpostavitev biotske raznovrstnosti tako rastlinskih kot živalskih vrst, ki jih na tleh ogroža bodisi človek bodisi onesnaženje ali pa naravni sovražniki. 

Tem spoznanjem je sledil val pobud za zmanjšanje toplotnih otokov v prenatrpanih mestih, kjer zelenje na strehah proizvaja vlago, pa tudi kisik, s tem pa izboljšuje kakovost zraka, ki ga dihamo. 

Manj znano je, da rastline pomembno vplivajo tudi na znižanje ravni hrupa in nase vežejo prah. V razmerah, ko vedno bolj občutimo podnebne spremembe tudi z nenadnim »utrganjem« oblakov in posledičnimi močnimi nalivi, ki lahko v kratkem času močno prizadenejo območje, pa z zelenimi strehami tudi uravnavamo odtekanje deževnice

Ljudje pogosto spregledajo neizpodbitno dejstvo, da zelenje na strehi ščiti osnovne, funkcionalne dele strehe pred prezgodnjim staranjem in poškodbami. Z zmanjšanjem temperaturnih nihanj in vpliva UV žarkov zelena streha podaljša življenjsko dobo toplotne izolacije in hidroizolacije. Uporabnik si tako ne samo prihrani stroške vmesnih sanacij strehe, ampak tudi ugodno vpliva na okolje in v celotni življenjski dobi stavbe proizvede manj gradbenih odpadkov

Nazadnje pa je treba pri zelenih strehah omeniti tudi pozitiven odnos človeka do narave, ki ne le vključuje možnosti, da na strehi gojimo rastline, temveč članom gospodinjstva nudi prostor za prijetno druženje. Slednje je še posebej dobrodošlo v času, ko je naše gibanje omejeno zaradi epidemije. Stanovanjske stavbe, na katerih lahko izvedemo varno ravno streho, so neprecenljive, še posebej, če ta streha zagotavlja tudi varno in udobno bivanje. Kot primer dobre prakse lahko izpostavimo nebotičnik Ibler v Zagrebu.

Slika 2: Neizrabljena ravna streha nebotičnika Ibler v Zagrebu.

Čeprav je star že 50 let, je nebotičnik zgledno vzdrževan. Pred petimi leti je območje strehe na pobudo festivala Design District Festival v sodelovanju z najemniki in mladimi arhitekturnimi silami postalo zelena oaza, kjer se lahko nemoteno druži več ločenih skupin ljudi. Vtis intimnega prostora na strehi je dopolnila tudi pred kratkim znova postavljena pergola, zato ni čudno, da prebivalci nebotičnika streho zelo aktivno uporabljajo tudi v običajnih razmerah, pri čemer je strešni vrt postal še bolj priljubljen v času epidemije.

Slika 3: Terasa nebotičnika Ibler v Zagrebu leta 2020, slika prikazuje stanje strehe štiri leta po izgradnji v letu 2016.

Nekoliko neobičajna uporaba toplotne izolacije FIBRANxps se je na Iblerjevi strehi izkazala kot iznajdljiva rešitev za lahko gradnjo, saj ena sama rešitev omogoča prostor za sajenje rastlin, hkrati pa ščiti streho pred visokimi in nizkimi temperaturami. Zabojniki ustvarjajo domišljeno scenografijo, ki mehča mejo med streho in nebom ne samo neposredno, temveč tudi v odnosu s silhueto mesta. 

Izdelava ravne strehe, še posebej ozelenjene, je eden bolj zahtevnih konstrukcijskih elementov objekta, kot prikazuje spodnji detajl.


Za razliko od toplotne izolacije, katere uporaba se je začela širiti v poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih in se je zadnja leta opazno okrepila predvsem iz potrebe po znižanju rabe energije za ogrevanje in hlajenje, sega zgodovina zelenih streh še precej dlje v preteklost. Zgodovina omenja zelene strehe že v zgodnejših obdobjih: od babilonskih visečih vrtov, s travo kritih pastirskih koč severnih ljudstev iz obdobja antike, pa do arhitekture Bauhausa, ki zagovarja vračanje z gradnjo utrganih površin naravi, pa vse do danes, ko spričo že omenjenih koristi zelenih streh stremimo k čim več zelenja na strehah, kar je tudi zakonsko regulirano. Pariz in Dubaj sta dve od najbolj aktivnih svetovnih mest, ki vzpodbujajo ozelenitev streh. V pregovorno praktični Nemčiji pa so meritve uspešnosti projekta ozelenitve blokovskega naselja v okrožju Goethe v mestu Offenbach pokazale, da v prvem letu po izvedbi iz obsežnih zelenih streh ni v kanalizacijo odtekla niti kapljica vode. 

Težave z odtekanjem vode s streh so še posebej prisotne v starejših mestih, kjer zmogljivost kanalizacijskega sistema ne dohaja gostote gradnje hiš in cest, tako da je treba deževnico tudi odvajati iz kanalizacije. Če v kratkem času pade velika količina dežja, so poplave praviloma neizogibne.

Modrozelena streha

Izraz modrozelena streha združuje dve tehnologiji. Standardne zelene strehe uporabljajo drenažni sloj za drenažo in namakanje, tehnologija modre strehe pa želi povečati količino shranjene vode in nadzorovati količino izpuščene vode. Vemo, da v zmernem pasu celinskega podnebja s povprečno količino padavin 600–800 mm/m2 na leto ena sama ekstenzivno ozelenjena streha za skoraj 50 odstotkov zmanjša dotok dežja v kanalizacijsko omrežje. Poleg tega, da se dež zadržuje na listih rastlin in namaka hranljivi substrat, iz katerega rastejo, se del padavin zadrži tudi v drenažno-akumulacijski plasti, ki pa ima lahko večjo zmogljivost akumulacije, kot so potrebe rastlin po vodi. Na ta način se voda ob izdatnem deževju zadrži na strehi, v sončnem obdobju pa počasi izhlapeva neposredno iz tal ali pa rastline porabijo akumulirano vodo za svojo rast ter kasneje isto vlago sprostijo z »dihanjem«. Strokovno temu procesu pravimo, da se voda vrača v ozračje z izhlapevanjem iz tal in s transpiracijo rastlin. 

Modro-zelena barva proizvodov FIBRAN ustreza trendu modrozelenih streh, tehnična podpora ekipe FIBRAN pa vam pomaga oblikovati in uresničiti vaše zamisli. Podrobnosti in opis, kako zasnovati ozelenjeno streho si lahko ogledate tukaj, za vsa dodatna vprašanja pa smo vam na voljo na elektronskem naslovu nasvet@fibran.si


Poslovni objekt v Sodražici

Poslovni objekt v Sodražici: sanacija terase in ozelenjene ravne strehe

Prenesi dokument

Povezane vsebine

Vsi nasveti na enem mestu

Vpišite e-naslov in redno vas bomo obveščali o novostih s področja pasivne gradnje in o tem, kaj morate vedeti o energijsko učinkoviti gradnji.