Toplotna izolacija iz ekstrudiranega polistirena (XPS) se proizvede s postopkom ekstruzije posebne polistirenske pene. Skozi ekstrudor prihaja kontinuirani trak trdne, toplotno izolacijske pene, debeline od 20 do 200 mm. Trak se v procesu proizvodnje razreže na želene dolžine, oblikujejo se robovi in obdela se površina. Zavedajmo se, da so bile plošče obdelana prav za specifičen namen. Zato je pomembno, da pri svojem projektu pravilno izberemo vrsto plošče. Več pojasnimo spodaj v članku.

proizvodnja
SLIKA: Linija in zaglajena plošča iz ekstrudorja

XPS ima sam po sebi že gladko površino, kar pomeni, da so tudi celice na površini zaprte. Na splošno ima dober XPS več kot 97 % zaprtih celic v premeru od 0,1 do 0,4 mm. Stene celic so izredno tanke, debeline cca. 1 μm. Večino proizvoda predstavlja ujet zrak, do katerega vlaga ne more priti.

Katero vrsto XPS plošče izbrati?

GLADKE PLOŠČE

Gladke plošče torej samo dodatno obrežemo, da dobimo želene dimenzije. Zgornje in spodnje površine pa dodatno ne obdelujemo. Te plošče so primerne za najbolj zahtevna, tj. vlažna okolja. Zaradi svoje zaprtocelične strukture — tudi na površju — so lahko dolgotrajno izpostavljene difuznemu in direktnemu navlaževanju z vodo.

Uporabljajo se lahko:

  • v zemlji,
  • vlagi,
  • celo pod nivojem podtalne vode,
  • v sistemu obrnjenih ravnih streh in
  • kot zaščita hidroizolacije.

Vsak proizvajalec, ki deklarira uporabo toplotne izolacije v zahtevnih pogojih, mora kot dokazilo ustreznosti priložiti Evropsko tehnično oceno (ETA). Za pridobitev ETE je potrebnih ogromno testiranj in vzorcev, ki dokažejo kakovost ter ustreznost proizvoda. Vendar se moramo zavedati, da le to pomeni garancijo za trajnost in kakovost stavbe ter njenega toplotnega ovoja. Več o toplotni izolaciji pod terenom si preberite tukaj.

gladka-plosca
SLIKA: Gladka plošča

HRAPAVO OBDELANA POVRŠINA

1. NAPOLITANKA

Za razliko od gladkih plošč se plošče s tako imenovano napolitanka površino dodatno obdela s posebnim strojem. To pomeni, da je tanka plast celic na površini odprta in pobrušena z odtisom strukture napolitanke. Obdelana površina služi kot odlična podlaga za nadaljnjo finalno obdelavo plošč.

Tukaj predvsem govorimo o:

  • gradbenih lepilih,
  • finalnih obdelavah z maltami,
  • gradbenih lepilih ter
  • keramičnih oblogah,
  • tudi na vlažnih notranjih stenah z zaključnim ometom.

Pogosto jih uporabljamo tudi za preprečevanje toplotnih mostov pri prekladah in vertikalnih betonskih vezeh, kjer pričakujemo finalno obdelavo z ometom. Torej potrebujemo dobro s sprijemnost.

gladka-plosca
SLIKA: napolitanka – obrezana

Delež površinsko odprtih celic je majhen in velika večina celic je še vedno zaprta, v njih je ujet zrak. Take plošče uporabljamo pri izvedbi cokla in fasad.

2. Z UTORI

Poleg hrapave površine se dodatno izdelajo tudi utori. Te plošče se uporabljamo tam, kjer imamo v načrtu dodatno finalno obdelavo, ki je nekoliko težja kot npr. cokli, obloženi s kamnom. Takšne plošče ustvarijo še nekoliko večje trenje in povečajo razslojno trdnost. Več o izdelavi varčne kamnite fasade si preberite v hitrem vodiču

gladka-plosca
SLIKA: plošča z utori – obrezana

KAJ PA ROBOVI?

Izbira robu je prav tako odvisna od vrste aplikacije. Poznamo stopničasti, ravni rob in pero-utor.

1. STOPNIČASTI

Izbira plošč s stopničastim robom je pomembna predvsem zaradi zmanjšanja linijskih toplotnih mostov pri spoju plošč in enoslojnem polaganju. Predvsem je to lahko problematično takrat, ko plošče niso tesno skupaj in se toplota prenaša preko zraka pri spojih (konvekcijsko prenašanje toplote).

2. RAVNI

Plošče z ravnim robom se uporabljajo tam, kjer načrtujemo večslojno polaganje.

3. PERO-UTOR

Prav tako se uporablja za preprečevanje linijskih toplotnih mostov. Še posebej primeren je pri strešnih in vidnih stropnih stopnih aplikacijah, saj omogoča lažjo namestitev.

dokument Zaščita pred radonom v stavbi

Hitri vodič
Zaščita pred radonom v stavbi

Prenesi dokument