Trendi nizkoenergijske gradnje in najnovejše smernice varovanja okolja nas usmerjajo, da moramo stavbo načrtovati s precej velikimi količinami toplotne izolacije. Obenem pa moramo z veliko zrakotesnostjo stavbe preprečiti tudi vse nekontrolirane izgube toplega zraka. Največja napaka, ki jo kot projektant lahko naredimo je, da nismo pozorni na zelo izrazite toplotne mostove, ki lahko nastanejo pri tem.

ZAKAJ JE TO NAJVEČJA NAPAKA?

Toplotni mostovi pri zelo toplotno izolirani in zrakotesni stavbi predstavljajo izrazit ponor (izgubo) energije. Na stenah, strehi ali tleh je faktor toplotne prehodnosti izrazito majhen, recimo nizkoenergijske hiše imajo U=0,15 W/m2K, medtem ko imamo na točkah nepravilno izvedenega križanja U≈2 W/m2K, kar je trinajstkrat več. Tako torej ustvarimo izrazit toplotni most. V nekaj letih lahko na območju ustvarjenega toplotnega mosta pričakujemo nastanek plesni in pospešeno propadanje materialov, da o ogrožanju zdravja sploh ne govorimo.

PROBLEMATIČNO KRIŽANJE

Trenutno se kot najbolj problematično kaže ravno križanje tal na terenu in zunanje stene. Zakaj? To je predel, kjer se projektanti pogosto odločijo, da prekinejo zunanjo fasadno toplotno izolacijo in jo nadaljujejo na notranji strani tal pod cementnim estrihom. Posledično nastane območje, kjer je toplotna izolacija prekinjena. Dejstvo, da se tla stavbe nahajajo na terenu, prav nič ne omili situacije.

Močan toplotni tok pomeni, da se na notranji površini pojavlja zelo nizka temperatura. To smo potrdili tudi z izvedeno simulacijo, ko smo v programskem orodju Therm simulirali, do kakšnih temperatur dejansko pride v tem primeru. Spodnja slika prikazuje pričakovane temperature posameznih površin v konstrukcijskem sklopu. Kot lahko vidimo, prihaja do izrazito nizkih temperatur na površini notranjega dela, še posebej problematičen je vogal, kjer se temperatura približa 0° C. To je pa odličen pogoj za kondenziranje vlažnega zraka na tej površini stene.

Vzrok napačnega načrtovanja je iskanje nekakšnih bližnjic, ki naj ne bi zahtevale dodatnega razmisleka. To pa je velika napaka!

REŠITEV

Edina primerna rešitev je, da toplotno izolacijo z zunanje strani neprekinjeno nadaljujemo tudi pod terenom in pod temeljno ploščo. Vgradnja toplotne izolacije pod temeljno ploščo je lahko morda na prvi pogled res zahtevna in zapletena naloga, a temu ni tako, če jo znamo pravilno izvesti. Pomembno je, da izberemo rešitev in material, ki izpolnjujejo vse zahteve – visoka tlačna nosilnost, neobčutljivost na vodo in Evropsko dokazilo ustreznosti (ETA). Pri tem moramo posebno pozornost nameniti tudi hidroizolaciji, ki jo moramo na težavnih področjih – pod temeljno ploščo — še posebno zaščititi. To storimo tako, da jo v tleh položimo med dva sloja toplotne izolacije iz ekstrudiranega polistirena. Tako rešitev imenujemo SEISMIC temeljna blazina.

Zopet si poglejmo enako simulacijo, le da tokrat položimo toplotno izolacijo na zunanjo stran sklopa. Kot lahko opazimo s spodnje slike, je porazdelitev čisto drugačna. Temperature se gibljejo okoli 19 0° C. Možnosti za nastanek kondezata tukaj ni.

To torej pomeni, da nas ni potrebno skrbeti, da bo imel investitor čez nekaj let težave z razvojem plesni in propadanjem materiala ob vznožju stene. Nasprotno, s pravilno izvedenim postopkom smo mu omogočili zdrav bivalni prostor in trajen objekt.

dokument Zaščita pred radonom v stavbi

Hitri vodič
Zaščita pred radonom v stavbi

Prenesi dokument