Deli

Na kleti smo v preteklosti gledali kot na vlažne in temne prostore, primerne kvečjemu za shranjevanje živil. V njih nismo imeli namena živeti. Kar je povsem v nasprotju z današnjimi prepričanji. Kleti postajajo večnamenski prostori z biljardnimi mizami, medijski centri, igralnice za otroke, savne ali stanovanja. Temu primerno pa se prilagaja tudi njihova gradnja.

Vsak prostor, v katerem želimo bivati, mora ustrezati osnovnim bivanjskim pogojem. Nuditi nam mora udobje, zadovoljstvo in varnost. Kar pa, ko je govora o kleteh, ni povsem samoumevno. Ker je klet obdana z zemljo, se temperatura v njej skozi vse leto ne spreminja. Enači se s povprečno temperaturo okolja in se tako giblje med 10 in 12 °C. Kar je za kvalitetno življenje odločno premalo.

Domači kino v kleti? Odlična priložnost za preživljanje mrzlih zimskih večerov.

Pri spreminjanju kleti v bivanjski prostor je zato treba pred sabo imeti le en cilj. Klet mora postati svetla, suha in energijsko učinkovita. Za to pa zgolj izolativnost zemlje ni dovolj. Klet potrebuje dodatno termoizolacijo, če le ne želimo, da bi pri ogrevanju skozi stene uhajalo preveč toplote. V primerjavi z vašo dnevno sobo vas lahko ogrevanje kleti pri enaki kvadraturi stane tudi 20 % več.

Hitro pa se pojavijo še druge težave, kot je vlaga v prostoru, ki je škodljiva za zdravje in povzročiteljica raznih bolezni. Da bi se ji izognili, je treba kleti redno prezračevati. To pa ni vedno enostavno. Ker je temperatura v klasičnih kleteh stalna in nizka, je kletne prostore mogoče učinkovito prezračiti le takrat, ko je temperatura zunanjega zraka nižja od zraka v kleti. Sicer bomo dosegli nasproten učinek od želenega. Klet bo le še bolj vlažna. Efekt je enak, kot ko poleti iz zamrzovalnika potegnemo plastenko vode in se na njeni hladni površini ob stiku s toplim zrakom začnejo nabirati kaplje. Le da bomo nabiranje vlage ob vdoru toplega zraka v kleti hitro opazili na hladnih stenah.

Pri toplotno izolirani kleti pa izmenjava zraka in posledično zračenje z zrakom iz ostalih bivanjskih prostorov nista vprašljiva. S tem pa tudi ne udobje bivanja v kleti.

Kako iz kleti narediti bivalni prostor?

Najučinkovitejša pot do bivanjske kleti bi bila izvedba toplotne izolacije z zunanje strani kleti. O tem nas nenazadnje uči že starodavno pravilo termoizolativnosti. Žal pa je pri starejših objektih, za razliko od novogradenj, kjer objekt gradimo na novo in so nam dostopne vse zunanje stene, energijsko sanacijo starih kleti mogoče izvesti le od znotraj.

Povprečna temperatura v kleti je skozi leto le okoli 12° C. To je daleč od idealnih bivanjskih pogojev, kaj ne?

Da bi lahko zmanjšali vpliv zemlje na kletne prostore, je najenostavneje, da izoliramo tla in stene kletnega stanovanja z nevpojnimi termoizolacijskimi ploščami, ki jih polepimo po celotni površini prostora. S tem preprečimo, da bi topel zrak uhajal skozi stene v zemljo, v prostoru pa dvignemo povprečno temperaturo na nivo idealne.

Prednost takšne izvedbe pa je tudi v tem, da ob pravilni izbiri termoizolacijskih materialov v isti sapi odpravljate tudi problem vlažnosti v prostoru.

Z izvedbo termoizolacije z notranje strani lahko brez večjih naporov zagotovimo boljši izkoristek toplote v kletnem prostoru in preprečimo, da bi se na notranjih površinah obodnih sten pojavila površinska kondenzacija. Zaradi tega bodo kletni prostori veliko prijetnejši za bivanje. In veliko bolj uporabni.

Ker pa so obodne stene še vedno hladne in je možno, da zaradi tega pride do kondenzacije med notranjo toplotnoizolacijsko oblogo in steno, pred izvedbo proučite priporočila, ki smo jih pripravili.

dokument Notranja izolacija: hitra in učinkovita pot do nižjih stroškov ogrevanja

Hitri vodič
Notranja izolacija: hitra in učinkovita pot do nižjih stroškov ogrevanja

Prenesi dokument