Ravna ali poševna streha? Terasa ali podstrešje? Tako kot ni samoumevna oblika strehe, je tudi vse manj samoumevno, kako je izkoriščena … če sploh je izkoriščena.
Strehe niso zgolj zaključek objekta, ki nas ščiti pred padavinami in s katerimi ne želimo izgubljati časa. V gradnji imajo od nekdaj poseben pomen. Že zgodovina stavbarstva v Sloveniji nas uči, da so strehe pri nas močno povezane s tradicijo. Pa ne samo pri izbiri materialov, ki so jih imeli v posameznih pokrajinah včasih na voljo. Tradicija je vplivala tudi na obliko streh. Danes jo celo enačimo z izrazom lokalne identitete, pa čeprav so strehe svojo “regionalnost” v resnici dobile zato, ker so morale uspešno kljubovati lokalnim vremenskim pojavom.
Prazna podstrešja starih stavb na Primorskem so imela vlogo izolacije, in sicer da se strop bivalnega prostora poleti ne bi preveč pregrel.
Na Gorenjskem in drugih območjih z veliko snežnimi padavinami je tako obveljala strma streha, katere velik naklon služi temu, da hitro odvaja sneg in vodo. Nasprotno se na Primorskem, kjer največ preglavic povzroča burja z odkrivanjem streh, gradi težke kamnite strehe z nizkim naklonom, ki burji nudijo čim manj opore.
A na obliko strehe ima podnebje zaradi novih materialov in sistemov gradnje manjši vpliv kot nekoč. In četudi vremenskih in klimatskih razmer ne moremo povsem zanemariti, o tem, kakšno streho bomo gradili, poleg urbanističnega načrta konkretne lokacije vse bolj odloča tudi to, kako želimo streho izkoristiti in kaj želimo z njo pridobiti.
Poševna streha in prostor pod njo
Poševne strehe so hitro prepoznavne po svoji obliki. Najpogostejša konstrukcija v obliki črke A dopušča lažje odvodnjavanje, sama oblika pa omogoča tudi izkoristek podstrešnega prostora, ne da bi zato morali višati objekt ali graditi dodatne nadstropje. Kar je še posebej koristno v primeru prostorske stiske ali na območjih, kjer lokalna pravila prepoveduje gradnjo objektov nad določeno višino.
Zaradi relativno enostavne izvedbe je gradnja poševnih streh tudi zelo ekonomična, prostor pod njo pa je mogoče izkoristiti na različne načine:
• Podstrešno stanovanje
Družinsko hišo lahko enostavno uredite v večstanovanjski objekt, kjer v sožitju biva več generacij. Neizkoriščen podstrešni prostor preuredite v stanovanje brez večjih posegov v objekt.
• Delovni prostor
V skladu s trendi vse pogostejšega dela od doma si lahko pod streho ustvarite tudi čudovito pisarno, atelje ali biro. Skratka delovni prostor, v katerem se ne boste pustili motiti.
• Dodatna soba
Dodatna podstrešna soba lahko doda nov bivanjski prostor in razreši prostorsko stisko. Praviloma je takšen prostorski izkoristek tudi cenejši od podobno velike dogradnje prostorov v pritličju. Nudi pa tudi romantično vzdušje idiličnega podstrešnega stanovanjca.
• Shramba
Si še vedno govorite, da je shranjevanje krame pod posteljo le začasno? Na podstrešje je mogoče preseliti tudi shrambo. Še posebej, če na razpolago nimate kleti ali garaže. V podstrešno shrambo lahko zložite smuči, novoletne okraske, orodje ali vrtno pohištvo.
Ne pozabite – nespremenljivost temperature je pomembna tudi pri tako nepomembnem prostoru, kot je shramba za kramo, saj tako shranjeni predmeti obdržijo svoje lastnosti. Gotovo si ne želite, da vam zaradi vročine poleti propadejo zimske smuči, ali vam zaradi kondenzacije kaj po nepotrebnem zarjavi, kajne?
Kot vidimo, lahko prostor pod streho po svojem okusu spremenimo v najbolj prijeten del stavbe. A le, če ga znamo dovolj dobro zaščititi pred zunanjimi dejavniki. Skozi streho prihaja in uhaja največ toplote, kar močno vpliva na kakovost bivanja v prostoru pod njo. Samo pomislite na hlad, ki se skozi streho zgrinja pozimi, in na vročino poleti, če prostora ni mogoče efektivno ohladiti. Zato je pri dodajanju funkcionalnosti podstrešnim prostorom pomembno zagotoviti dobro izoliranost pred toploto. Kako to storiti, si preberite tukaj.
Povezane vsebine
Vpišite e-naslov in redno vas bomo obveščali o novostih s področja pasivne gradnje in o tem, kaj morate vedeti o energijsko učinkoviti gradnji.