Trajna gradbena plastika ne ustvarja odpada

Vso plastiko zelo radi mečemo v isti koš. Še več, zaradi njenega obremenjujočega vpliva na okolje se je pogosto drži negativen prizvok. Vendar vsa plastika ni slaba. Z nekaterimi vrstami trajne plastike lahko celo zmanjšujemo negativne vplive na okolje. Takšno plastiko lahko imenujemo tudi dobra plastika in ima izredno pomembno lastnost, in sicer da je trajna.

DOBRA, TRAJNA PLASTIKA V GRADBENIŠTVU

Dobri oziroma trajni plastični produkti imajo čisto drugačen vpliv na okolje kot plastična vrečka, katere edina funkcionalnost je, da z njeno pomočjo izdelke pretovorimo iz trgovine. Trajne plastične produkte poznamo tudi v gradbeništvu – ti so marsikdaj po krivem obtoženi vrsto zločinov proti okolju, a imajo dejansko povsem drugačen učinek. Trajni gradbeni produkti rešujejo najrazličnejše probleme, omogočajo na primer učinkovito toplotno izolacijo stavbe na najbolj zahtevnih mestih.

Pri toplotni izolaciji stavbe imamo nekaj kritičnih točk; potrebujemo toplotno izolacijo, ki se ne navzema vode ali vlage, zdrži velike tlačne obremenitve in svojih lastnosti ne spremeni v celotnem obdobju življenjske dobe stavbe (50 let ohranjanja lastnosti). Takšna je samo toplotna izolacija iz ekstrudiranega polistirena ali krajše XPS.

Toplotno izolacijo XPS torej lahko namestimo v zelo obremenjena in vlažna okolja, pod terenom, pod temeljno ploščo in na ravno streho, s tem pa stavbam zagotovimo neprekinjen toplotni ovoj in neposredno omogočimo manjšo porabo energije – fosilnih goriv. Na milijone skoraj nič-energijskih stavb ima zaradi dobre trajne plastike, kot osnovne surovine toplotne izolacije XPS, veliko manjše zahteve po energiji. V primerjavi s stavbami, ki nimajo toplotne izolacije po celotnem ovoju stavbe.To zelo pozitivno učinkuje na okolje, če vemo, da so stavbe največji porabnik energije in v okolje spustijo 33 % vseh emisij CO2. Vse plastike zato ne gre metati v isti koš.

SLABA PLASTIKA

Katere so tiste res najbolj problematične plastike, ki pa dejansko zelo obremenjujejo okolje? Prikazali smo jih v spodnjem grafikonu. Številke na abscisni osni prikazujejo trenutni delež odpade plastike, ki jo predstavlja specifični izdelek. Iz grafikona je razvidno, da so se na prvih šestih mestih znašli: embalaža za prehrano (19 %), plastični pokrovčki za plastenke (17 %), plastenke (12 %), vrečke (9,5 %), slamice (7,5 %) in ostali plastični pokrovčki (5 %). Torej tiste plastike, ki jih dejansko uporabimo samo 1x in potem zavržemo.

Problematika takih izdelkov je bila že prepoznana, npr. v Sloveniji bodo s 1. januarjem 2019 na vseh prodajnih mestih blaga ali izdelkov prepovedane brezplačne plastične nosilne vrečke, ne glede na debelino njihove stene.

V RAZMISLEK

Zato je dejansko zelo pomembno in prav, da smo pozorni na vse plastične izdelke, ki jih dnevno uporabljamo in hitro zavržemo. Hkrati pa premislimo, kako plastiko lahko večkrat uporabimo in če jo res potrebujemo. S tem lahko temeljito spremenimo pristop do potrošnje in nakupovanja ter pozitivno vplivamo na okolje in količino zavržene plastike. V gradbeništvu pa se bomo še naprej trudili, da bi zmanjšali vpliv stavb na okolje, in iskali še boljše rešitve.

Hitri vodič

SEISMIC temeljna blazina: temeljenje nizkoenergijskih stavb na potresno ogroženih območjih

Prenesi dokument