Zelena streha: sestava, tipi zelenih streh in izbor rastlin

Izdelava zelene ravne strehe danes predstavlja sodoben način razmišljanja in korak bližje k sonaravnemu bivanju, ki tudi v urbanih okoljih človeku omogoča stik z naravo. Zelena streha je poleg prijetnega videza odlična zaščita za zgradbo, saj zmanjša vpliv temperaturnih sprememb, obenem pa si lahko na terasi oziroma strehi uredimo kotiček za uživanje in celo zelenjavni ali cvetlični vrt. Zakaj je zelena streha lahko odlična izbira tudi za vašo hišo, pa si preberite tukaj.

Sestava zelene strehe

Osnovni sloji vsake zelene strehe so:

• rastlinski sloj,
• hranilni substrat,
• filtrirni sloj (FIBRANfilter SF32),
• drenažno-akumulacijski sloj.

Drugi funkcionalni sloji zelene strehe so še:

• FIBRANskin SEAL – membrana za pospešeno odvajanje vode,
• FIBRANxps 300-L toplotna izolacija,
• hidroizolacija
• FIBRANxps INCLINE naklonska toplotna izolacija,
• nosilna konstrukcija.

Sloje zelene strehe določimo glede na potrebe rastlin. V skladu s Smernicami za zelene strehe, ki jih je izdal nemški Inštitut za raziskovanje in razvoj krajine, poznan s kratico FLL (Forschungsgesellschaft Landschaftsentwicklung Landschaftsbau e.V.), ločimo tri osnovne tipe, ki igrajo ključno vlogo pri izbiri vrste rastja in samega izgleda vegetacij:

• ekstenzivna ozelenitev,
• pol-intenzivna ozelenitev,
• intenzivna zelena streha. 

Ekstenzivna zelena streha

Upoštevaje lokacije strehe in podnebnih razmer imajo ekstenzivne zelene strehe razmeroma manjšo debelino in težo. V jugovzhodni Evropi zaradi hladnih zim ter vročih in suhih poletij se priporoča debelino substrata vsaj 8 – 10 cm, kar je tudi minimalna debelina, ki zagotavlja zadostno težo in s tem zaščito pred sunki vetra. Vse spodaj naštete rastlinske vrste potrebujejo drenažno-akumulacijski sloj, vgradimo pa takega, ki ima najmanjšo zmogljivost zadrževanja vode od 5 do 10 l / m2. Zalivanje je dobrodošlo, vendar ni vedno potrebno. Če streha ni pohodna, je pa vidna in če želimo, da ostane zelena vse leto, je priporočljivo kapljično zalivanje. 

Za ekstenzivno zasaditev zelenih streh so najprimernejše naslednje rastlinske vrste: 

• mahovi in homulice,
• zelnate rastline in mahovi,
• homulice-trave-zelnate rastline,
• travniško-zelnate rastline.

Pol-intenzivna zelena streha

Pogosto se srečamo z izrazi, kot so preproste intenzivne ali pol-intenzivne zelene strehe. Dejansko s tem opisujemo tiste zelene strehe, ki jih zasadimo s preprostejšimi in manj zahtevnimi rastlinami, kot jih najdemo na intenzivno zelenih strehah. Debelina substrata na pol-intenzivnih zelenih strehah znaša od 15 do 25 centimetrov, seveda v odvisnosti od potreb izbranih rastlin. Najbolj tipičen predstavnik pol-intenzivne zelene strehe je tako imenovani angleški travnik. Vendar za razliko od običajnega travnika z manj zahtevnimi travami in cvetočimi rastlinami, angleški travnik zahteva zalivanje, gnojenje in prezračevanje, predvsem pa redno košnjo. Da bi preprečili gnitje, moramo pokošeno travo takoj po košnji odstraniti s strehe, razen, če uporabljamo robotsko kosilnico, pri kateri je pokošena trava zaradi pogostosti košnje krajša in jo lahko pustimo na strehi, saj služi kot t.i. “zeleno gnojilo”.

Za pol-intenzivne zelene strehe, ki predstavljajo prehod iz ekstenzivne v intenzivno ozelenitev, so značilne naslednje rastline:

• trave-zelnate rastline,
• trajnice in grmovnice,
• olesenelo grmovje,
• grmičevje. 

Intenzivna zelena streha

Pri intenzivni zeleni strehi moramo poleg zahtev rastlin upoštevati tudi nosilnost strešne konstrukcije, zadostno odvodnjavanje in možnost rednega vzdrževanja in zalivanja. Intenzivna zelena streha mora biti enostavno dostopna tako za vzdrževanje kot za uporabo: za šport, rekreacijo ali celo za parkiranje. Debelina vegetacijskega substrata naj znaša vsaj 30 cm, lahko pa tudi 100 cm ali več, odvisno od globine korenin v času sajenja in pričakovanih potreb posameznih rastlin za razvoj koreninskega sistema. 

Za intenzivno ozelenitev strehe lahko izbiramo znotraj celotne palete rastlinja, saj so nam na voljo skoraj neomejene možnosti za oblikovanje odprtega prostora. V okviru individualnega projekta pa se prilagodimo omejitvam glede prostora za sajenje dreves ter večjih in manjših grmovnic, oziroma izbiro ustrezno razširimo tudi na druge vrste rastlinja.

Hranilni substrat

Vrsto in debelino hranilnega substrata izberemo glede na potrebe rastlin, ki na njem rastejo. Za vegetacijo ekstenzivne ozelenitve zadošča že 10 cm debel sloj substrata, ki po namakanju obremeni streho za približno 1,5 KN/m2 (150 kg/m2). Priporočljiva debelina substrata pol-intenzivne zelene strehe je 20 cm, ta po namakanju obremeni streho za 3 KN/m2 (300 kg/m2). Pri intenzivni ozelenitvi pa je potrebno minimalno 50 cm večslojnega hranljivega substrata, ki po namakanju obremeni streho za min. 7,5 KN/m2 (750 kg/m2). 

Vpliv zelenih streh na zmanjšanje dotoka deževnice kot odpadne vode

Debelina substrata lahko skupaj z rastjem znatno upočasni ali celo zadržati dotok deževnice kot odpadne vode. Zato je danes, ko že občutimo posledice podnebnih sprememb z nenadnimi močnimi nalivi, treba upoštevati tudi dejavnike, ki v odvisnosti od debeline substrata vplivajo na upočasnitev ali zadrževanje padavinskih voda. 

Št.	1	2	3	4
1	Tip ozelenitve	Debelina substrata v cm	Poprečna količina akumulirane vode v substratu v %	Letni koeficient odtoka vode
2	Ekstenzivna ozelenitev	2 – 4 > 4 – 6 > 6 – 10 > 10 – 15 > 15 – 20	40 45 50 55 60	0,60 0,55 0,50 0,45 0,40
3	Intenzivna ozelenitev	15 – 25 > 25 – 50 > 50	60 70 ≥ 90	0,40 0,30 ≤ 0,10

Protipožarna zaščita

Hranilni substrat na zeleni strehi ni le sredstvo za ukoreninjenje rastlinja ter vir vode in hrane, temveč je tudi pomemben dejavnik protipožarne zaščite. V tem smislu opredeljujemo substrat na zelenih strehah kot pretežno anorganski sloj, zato ne sme vsebovati več kot 20 odstotkov organskih snovi. Ker je za rast in razvoj rastlin na ozelenjeni strehi potrebna tudi stalna vlaga, sloj substrata na vzdrževanih zelenih strehah ugodno vpliva na ognjevarnost strehe. 

Tako uvrščamo intenzivno zasajene strehe med ognjevarne strehe, pol- intenzivno in ekstenzivno zasajene zelene strehe pa morajo za to, da jih štejemo za ognjevarne, izpolniti še nekatere s standardom DIN 4102 določene pogoje. Več podrobnosti si lahko ogledate tukaj. 

Vsestransko uporabne zelene strehe – naša prihodnost

Nedvomno vstopamo v obdobje, ko bodo zelene strehe predstavljale prej pravilo kot izjemo, pa ne samo pri novogradnjah. Če je le zadoščeno statičnim zahtevam, si zeleno streho lahko s sorazmerno nizkimi dodatnimi stroški uredimo tudi ob prenovah obstoječih stavb. S sodobnimi materiali, ustreznimi sistemskimi rešitvami in pravilno izvedbo bo vsaka zelena streha trajna in vzdržljiva, predvsem pa bo nesluteno obogatila naše bivalno okolje, nenazadnje pa tudi prispevala kapljico k preprečevanju podnebnih sprememb. 

Pri načrtovanju zelene strehe se lahko obrnete tudi na FIBRAN tehnično ekipo.