Verjetno ste že slišali tisto ljudsko legendo o nastanku Slovenije. Bog je ustvarjal svet in na koncu, ko je že mislil, da je zaključil, je ugotovil, da je pozabil na Slovence – zato jim je dodelil najlepši kos, ki ga je sicer hranil zase. Vsak plus pa ima svoj minus in ob dih jemajočih naravnih lepotah radi pozabimo na divjo plat neukročene narave, ki vsakih nekaj let na tak ali drugačen način pokaže svojo moč. Potresi, ki se v bolj uničujoči obliki pri nas na srečo vseeno pojavijo manj pogosto, spadajo med potencialno bolj nevarne oblike naravnih nezgod, ki lahko prizadenejo izjemno široka območja. Slovenija se nahaja na območju intenzivne potresne aktivnosti, kjer potrese zabeležimo tudi več stokrat v enem letu. Večine teh sunkov zaradi njihove šibkosti sploh ne opazimo, a kljub temu pri gradnji nove hiše ničesar ne smemo prepuščati naključju.
Roko na srce – tudi če bi pri načrtovanju in gradnji hiše želeli ignorirati potresno nevarnost in morda na tak način prihraniti nekaj sredstev, vam to ne bi uspelo. Zakonodajna določila namreč od sprejetja evropskega standarda za potresno odporno gradnjo Eurocode 8, ki ga je Slovenija uvedla leta 2005, precej jasno določajo protipotresne ukrepe, ki jih mora upoštevati vsak investitor že v konstrukcijski fazi.
Protipotresna gradnja – od hiš na ležajih do temeljne blazine
Mehansko odpornost in stabilnost objektov arhitekti in gradbeniki po svetu zagotavljajo na različne načine. Zaradi lokalnih specifik – nosilnosti tal, temperaturnih nihanj, zemljine sestave in vetrovnih sunkov – vse vrste gradnje seveda ne pridejo v poštev povsod. Nizka gradnja zagotavlja večjo protipotresno varnost, vendar zaradi pomanjkanja prostora v velemestih od Tokia do Kalifornije, ki ležijo na potresno izjemno ogroženih območjih, ni ena od možnih opcij.
Inženirji se v teh primerih zatekajo k rešitvam z uporabo ležajev ali vzmeti, ki povezujejo temeljni in zgornji del zgradbe, kar zmanjša horizontalno nihanje v primeru potresnega sunka in blaži pritisk na ovoj in temelje zgradbe. V Sloveniji zaenkrat drži, da je vsaj izven urbanih centrov zazidljivega prostora še veliko in da je protipotresno varno stavbo, ki bo zdržala visoke dinamične obremenitve ter se bo hkrati odlikovala s svojo energetsko učinkovitostjo, zato nekoliko bolj preprosto postaviti.
Temeljit razmislek pred načrtovanjem novogradnje in posvetovanje z usposobljenimi strokovnjaki vam bosta prihranila veliko odvečnih skrbi – tudi glede potresne varnosti. Trenutno najbolj napredna rešitev, ki po eni strani zagotavlja visoko stopnjo protipotresne zaščite in je hkrati v skladu z evropsko direktivo o energetski učinkovitosti, ki do leta 2020 predvideva prehod na nizkoenergijsko (pasivno) gradnjo tako javnih kot zasebnih zgradb, je tehnika temeljenja na temeljni blazini Seismic.
 |
|
Za razliko od pasovnih ali točkovnih temeljev temeljna blazina Seismic ob manjšem izkopu, preprostih armaturnih strukturah in enostavnem opaževanju omogoča izvedbo toplotne izolacije tudi v zemeljskem delu, kar zagotavlja izjemno energetsko učinkovitost.
Hkrati je tak način gradnje varen pred potresi, saj temeljno blazino sestavlja kompozicija temeljne plošče, toplotne in hidroizolacije, vse plasti pa v primeru dinamičnih obremenitev delujejo sovprežno, kar pomeni, da zgradbi dajejo izjemno dodatno trdnost. Omeniti je treba še eno nezanemarljivo prednost – v kletne prostore iz tal pogosto prehaja ljudem škodljiv plin radon, temeljna blazina Seismic pa izjemno omeji tovrstno prehajanje plina, hkrati pa ščiti pred geopatogenim sevanjem. A o tem kaj več naslednjič.
Hitri vodič
Temeljna blazina: prvi korak do potresno varne nič-energijske stavbe na Ljubljanskem barju
Prenesi dokument
Povezane vsebine
Vpišite e-naslov in redno vas bomo obveščali o novostih s področja pasivne gradnje in o tem, kaj morate vedeti o energijsko učinkoviti gradnji.