Temelji so konstrukcijski element, ki prenaša obtežbo stavbe na zemljo. Izvedemo jih lahko na več načinov, za katerega se odločimo, pa je večinoma odvisno od nosilnosti same zemljine, vse bolj pa tudi regulativ in cen energentov, ki od nas zahtevajo projektiranje in gradnjo skoraj nič-energijskih stavb.
Vrsta temeljev
Če so se v gradnji do nedavnega še v veliki večini uporabljali pasovni ali točkovni temelji, jih danes zaradi učinkovitejše in hitrejše izvedbe zamenjuje temeljna plošča. Kdaj izbrati katerega od načinov temeljenja, pa si preberite spodaj.
Pasovni temelji
Pasovni temelji so manjši betonski zidovi v zemlji, ki podpirajo stene, hkrati pa nase prevzamejo obtežbo objekta. Ločimo več vrst pasovnih temeljev: armiranobetonske, jeklene ali lesene. Leseni pasovni temelji morajo biti postavljeni v vodi zaradi nevarnosti gnitja lesa. Pasovni temelji so primerni predvsem za srednje do dobro nosilna tla ter srednje do malo stisljiva tla. V preteklosti so se pogosto uporabljali, danes pa jih zamenjuje temeljna plošča.
Točkovni temelji
Točkovni temelji se uporabljajo predvsem za stanovanjske hiše z zasnovano okvirno konstrukcijo, kot so montažne hiše, brunarice, hiše skeletno-montažne gradnje ali nezahtevne objekte. Primerni so za dobro nosilna in slabo stisljiva tla, izdelamo pa jih podobno kot pasovne temelje, in sicer jih postavimo pod nivojem terena, le da v tem primeru govorimo o točkovni obtežbi. Zanje se navadno odločimo, ko ne pričakujemo neenakomernega posedanja.
Temeljna plošča
Temeljna plošča je ploskovni element, ki v temeljna tla prenaša obtežbo stavbe preko celotne svoje površine. Ker se obtežba razporedi na večjo površino kot pri točkovnih ali pasovnih temeljih, lahko temeljno ploščo postavimo tudi na določene tipe toplotnih izolacij. Na ta način se zagotovi enostavno izvedbo temeljev in izboljša energijsko učinkovitost stavbe.
Temeljna plošča ali pasovni temelji?
Temeljna plošča za razliko od pasovnih temeljev zahteva manj izkopa, manj opaževanja, dopušča hitrejšo gradnjo in izvedbo toplotno izolacijskega ovoja stavbe v zemlji. Zaradi tega je izkoristek energije veliko boljši.
Ploskovni temelji ali tako imenovane temeljne plošče so se masovno pojavile zaradi ostrejših zahtev po kvalitetnem energijskem ščitu stavbe, ki bi preprečeval prehod toplote preko vznožja zidov v zelo prevodno maso betonskih temeljev. Slednjega se pri pasovnih temeljih namreč ne da izvesti.
Teoretično bi lahko tudi pasovne temelje »ovili« v toplotno izolacijo, toda teža stavbe povzroča velike pritiske na ozke površine dna temelja in tako bi toplotna izolacija morala biti dosti trša od klasičnih izolacij, da bi te pritiske brez posledic prenesla.
V praksi si lahko učinek predstavljamo, kot če bi imeli pri hoji po pesku na eni nogi obut telovadni copat, na drugi pa čevelj z ozko peto. Povsem jasno je, da se bo peta globlje pogreznila v pesek kot copat. Sila teže oziroma masa, s katero pritiskamo na pesek, je v obeh primerih enaka, vendar ko sila pritiska na manjšo površino ozke pete, povzroči večji tlak na podlago in večjo deformacijo v tleh.
Zato težo objekta v novogradnji razporedimo preko temeljne plošče, ki ima dosti večjo površino in so pritiski pod njo s tem manjši. Zaradi tega pa smemo pod temeljno ploščo namestiti tudi toplotno izolacijo, brez skrbi, da bi se ta deformirala.
Izolacija temeljev
Izvedba s spodnje strani toplotno izolirane temeljne plošče je v primerjavi s pasovnimi temelji mnogo enostavnejša in hitrejša rešitev, zaradi manjše porabe materiala in časa pa tudi cenejša, kar je še posebej pomembno za investitorja.
A pri tem ne smemo pozabiti, da je temeljna plošča velika betonska površina, ki brez ustrezne toplotne zaščite povzroča velike toplotne izgube. Če bi jo namreč golo postavili v direkten kontakt z zemljino, bi slednja neprestano srkala toploto iz betona, ogretega na temperaturo prostora, vse dokler je ne bi izenačila s svojo — temperatura v zemlji pod stavbo je okoli 13 °C, v prostoru pa 20–24 °C. Zato je o toplotni zaščiti temeljne plošče treba razmišljati na samem začetku projekta, če ne želite, da bi delovala kot hladilno telo, ki vseskozi odvaja toploto.
Prednosti s spodnje strani toplotno izolirane temeljne plošče se za investitorja kažejo v manjši porabi energije za ogrevanje in ugodnejšem bivanju v novem objektu.
Ko temeljimo na temeljni plošči, z ustrezno toplotno izolacijo podložimo celotno maso betona temeljne plošče. S tem:
- toplotna izolacija zagotovi kontinuiran toplotni ovoj stavbe brez toplotnih mostov in
- temeljna plošča, ki ima odlično sposobnost akumulacije, ohranja stabilnost temperature v prostoru.
Temperaturna nihanja so s temeljno ploščo zato tudi pri lahkih montažnih stavbah, ki imajo zelo majhno akumulacijo, manjša.
Tako zaščiteni temelji pa skupaj s fasadno in strešno izolacijo ustvarjajo neprekinjen toplotni ovoj objekta in izpolnjujejo smernice gradnje skoraj nič-energijskih objektov. In kar je za investitorja najpomembneje, z neprekinjenim toplotnim ovojem je zagotovljena manjša raba energije in večje ugodje bivanja.
Kako pa izbrati najbolj optimalno izvedbo ploskovnih temeljev, da bodo le-ti trajno toplotno izolirani in da bo stavba hkrati zaščitena pred vodo, vlago in drugimi nevarnostmi, ki pretijo iz okolja? Predstavljamo vam v spodnjem hitrem vodiču.
Povezane vsebine
Vpišite e-naslov in redno vas bomo obveščali o novostih s področja pasivne gradnje in o tem, kaj morate vedeti o energijsko učinkoviti gradnji.