Potrebujem nasvet

 


 
Marjeta Vide Lutman

Etka je gradbenica z več kot 30-letnimi izkušnjami na področju celotnega toplotnega stavbnega ovoja. Svoje znanje zna dobro in učinkovito porabiti pri sodobni, skoraj nič energijski gradnji. Njeno neprestano razmišljanje o reševanju gradbenih težav jo je pripeljejo tudi do veliko praktičnih in inovativnih rešitev, ki so postale sestavni del gradnje. Predvsem pa zelo rada deli svoje znanje.

Nataša Iglič

Nataša je navdušenka na področju zaščitnega ovoja stavbe, svoje znanje je razvijala na Magistrskem študijskem programu Stavbarstvo in delala kot raziskovalka na Katedri za stavbe in konstrukcijske elemente. Želja po implementaciji novih in dobrih rešitev v gradbeno prakso jo je pripeljala v FIBRAN, kjer svetuje in piše o uporabi toplotne izolacije v bolj zahtevnih razmerah,kot so ravne strehe, tla in stene pod terenom.

Milena Kirn

Milena se že vrsto let ukvarja z gradbenimi aplikacijami v praksi. Svoje znanje nadgrajuje s pogostimi obiski na gradbišču in sprotnim reševanjem težav. Izkušnje in koordinacije tako s projektanti kot z izvajalci so ji dale boljši vpogled in realno sliko, katere aplikacije dobro delujejo tako na papirju kot v praksi.

Jure Lovšin

Jure je po izobrazbi magister inženir stavbarstva. Analitično razmišljanje in pozornost za detajle je izostril v avtomobilski industriji. Zanimajo ga izzivi na področju toplotnega ovoja stavbe in iskanje novih rešitev, zato se vključuje tudi v razvojno raziskovalno delo. Rad se ukvarja tudi z naprednimi računalniškimi metodami in orodji, kot je informacijsko modeliranje zgradb (BIM).


Pogosta gradbena vprašanja in odgovori

Na vaša vprašanja odgovarjajo naši strokovnjaki


Vsak projekt je specifičen, zato se tudi sami posvetujte z našimi strokovnjaki, ki vam bodo natančno svetovali.

Minimalno debelino toplotne izolacije nam pogojuje trenutno aktualen Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES). Ta trenutno zahteva približno 12–15 cm toplotne izolacije, odvisno, ali govorimo o tleh, steni ali strehi. Seveda pa to pomeni, da si z večjimi debelinami lahko zagotovimo večje prihranke za ogrevanje in ohlajevanje.
Potrebujete jo, da preprečite nastanek izrazitega toplotnega mostu ob vznožju stavbe, izgubljanje energije in nastanek plesni. Torej če temeljna plošča ni toplotno izolirana, imamo lahko težave z izrazito hladnimi tlemi in velikimi izgubami toplotne v zimskem času. POZOR! Vsaka toplotno izolacija ni primerna za take aplikacije, saj mora prenesti velike tlačne in strižne obremenitve, poleg tega se ne sme navzemati vode. To lahko zagotovimo le s toplotnimi izolacijami, ki imajo potrjeno uporabo s strani Evropske tehnične ocene za zahtevne aplikacije. Kakšne debeline priporočamo, si preberite tukaj.
Načeloma se klasičnega parketa ne lepi neposredno na trdo toplotno izolacijo. Razlog za to so možne zelo skoncentrirane točkovne obremenitve, ki imajo za posledico lahko neraven parket. Obstaja možnost, da namesto klasičnega parketa uporabimo tarket, ki je precej večjih dimenzij, zato se tudi obtežba prenaša drugače.
Pri sanacijah je vedno težava z višinah, zato moramo uporabiti kar se da majhno količino elementov. Hkrati pa moramo prekiniti toplotni most. Prvi korak je preveriti, če je sam naklon balkona ustrezen in voda ne zastaja ob steni stavbe. Če je, namestimo ustrezno hidroizolacijo na AB ploščo in prilepimo trdno toplotno izolacijo s hrapavo obdelavo, ki se ne navzame vode. Nanjo dvojno nanesemo mrežico in malto (obstojna – za zunanje aplikacije) in položimo keramiko.
Vsekakor se je bolje lotiti sanacije z zunanje strani! Na notranjo stran lepimo trdno toplotno izolacijo, ki ni občutljiva na vodo in kapilarni dvig ter je površinsko obdelana (ETICS). Po vrhu nanesemo finalno obdelavo – omet (uporabimo tudi dvojni nanos mrežice in lepila). Pri tem pazimo, da plošče nalepimo po celotni površini in s tem preprečimo, da bi se med steno in izolacijo ujel zrak. Za lepljenje uporabimo nizkoekspanzijsko lepilo. Stari omet je treba odstraniti, preden začnemo z lepljenjem. Kaj pa kletni strop?
Ne. Ta opcija ni najbolj varna, saj hitro pride do poškodb hidroizolacije zaradi grobega reliefa podložnega betona in zaradi vertikalnih ter horizontalnih premikov v primeru potresa. Najboljše je, da hidroizolacijo varno namestimo med dva sloja ustrezne toplotne izolacije – sistem temeljne blazine. Tako preprečimo možnost nastanka vseh poškodb, tudi v primeru potresa.
Tesnimo jih tako, da uporabimo dvokomponentno zaščitno oblogo na osnovi bitumenske emulzije in premažemo vse preboje (cevi), pri čemer prvi sloj lahko dodatno ojačimo z armirno tkanino.
Skoraj nič-energijska stavba (sNES) je definirana kot stavba z zelo visoko energijsko učinkovitostjo oziroma zelo majhno količino energije, ki jo potrebuje za delovanje. Da nam to uspe, mora svojo vlogo odigrati tudi ustrezna količina toplotne izolacije.
Opravlja funkcijo zaščite pred mehanskimi poškodbami in omogoča pospešeno dreniranje vode ob toplotni izolaciji. Ne potrebujemo je, če pravilno izvedemo drenažni sloj. To pomeni, da nasujemo okrogel prodec ali pa drobljenec, ki ga moramo sproti utrjevati in uporabiti ustrezno frakcijo.