Strešna kritina je le del poti do trajno funkcionalne strehe

Morda ne tako glamurozna kot nova dnevna soba ali tako prijetna kot izbrano balkonsko pohištvo, pa vendar je prenova poševne strehe ena najpomembnejših odločitev v življenjski dobi objekta, kar jih boste sprejeli. Od nje bo odvisno, ali oziroma kako hitro bo hišo začela zamakati voda in kako vzdržne razmere za življenje boste pod njo ustvarili. Zato je pri prenavljanju poševne strehe pomembno zavedanje, kaj jo v resnici naredi trajno in kje vse se lahko pri njeni prenovi zalomi.

Poleg izbire strešne kritine zato bodite pozorni tudi na spodnje štiri poglavitne stvari, od katerih bo odvisno, kako prijeten dom si boste ustvarili.

1. Vodotesnost

Streha je najbolj izpostavljena površina stavbe, ki ima hkrati tudi najzahtevnejšo nalogo — hišo varuje pred padavinami, zamakanjem, podaljšuje pa tudi življenjsko dobo vgradnih materialov.

Puščanje strehe je tudi najpogostejši razlog, zakaj o delih na strehi sploh začnemo razmišljati, pa čeprav se lahko zdravju škodljivi simptomi v obliki vlažnih ali plesnivih sten kažejo že dlje.

Zato je pri prenovi strehe poleg kvalitetne izvedbe smotrno razmisliti tudi o vzrokih, zakaj je do zamakanja sploh prišlo — poškodovana kritina, poškodovana paroprepustna folija ali tvorjenje kondenza zaradi slabo vgrajene oziroma neučinkovite toplotne izolacije — ter jih odpraviti.

Nasvet: Ob zamenjavi kritine ne pozabite na zadosten prezračevalni kanal, ki ga tvorite s kontra letvami (letve za prezračevanje), pod katere namestite sekundarno kritino — paroprepustno folijo, ki mora biti odporna na vročino in mraz ter trajna, kot bo trajna izbrana kritina.

Kot zanimivost izpostavimo še to, da je najpomembnejša lastnost folije debelina funkcionalnega sloja — ta zagotavlja trajno učinkovitost — in ne debelina folije same.

2. Toplotna izolacija poševne strehe

Prostor pod streho je lahko odličen način, kako v hiši povečati uporabne površine. Toda kaj, ko so pod streho že pregovorno najslabše razmere za življenje. Pa so res?

Do nevzdržnih razmer prihaja le, če je streha slabo toplotno izolirana. S premišljeno in kakovostno izvedeno toplotno izolacijo je mogoče učinek vpliva zunanjih temperatur povsem zajeziti in v objektu ohraniti ugodne razmere skozi vse leto. Skoraj brez toplotnih pribitkov ali izgub.

Več o vlogi toplotne izolacije pri kakovosti življenja pod streho in njeni aplikaciji smo pisali tudi tukaj.

Nevarnosti: Poleti lahko temperatura pod strešniki naraste preko 80 °C, kar se v primeru nezadostne ali slabo nameščene termoizolacije hitro prenese v prostor, še posebej če zgornja paroprepustna in spodnja parozaporna folija nista tesnjeni po stikih. Podobno je tudi v primeru vetrovnega vremena, ki pospeši pretok zraka skozi strešno konstrukcijo in sprememba temperature je skorajda hipna. Zaradi tega se boste morali s povišanimi temperaturami poleti in hladnimi pogoji pozimi soočati vsakodnevno, kar se bo na koncu močno poznalo tudi pri višjih stroških energije.

3. Zaporedje in vrsta slojev strešnega sistema

Od načina izvedbe strešnega sistema in kakovosti namestitve je močno odvisna življenjska doba vaše strehe. To pomeni, da morate pred prenovo strehe dobro razmisliti tudi o zaporedju in lastnostih uporabljenih materialov ter posebnih detajlih izvedbe, ki so ključni za kakovostno streho.

Zagotovo si ne želite, da bi kmalu po prenovi ugotovili, da vam streha pušča, da skoznjo kljub veliki debelini izolacije izgubljate veliko energije in so zato poleti življenjske razmere pod njo nevzdržne, ali da so se vanjo naselili glodavci, ki uničujejo drago investicijo.

Vodilo pri prenovi pa vam je lahko tudi pravilnik o pasivni gradnji, ki bo v skladu z evropsko zakonodajo stopil v veljavo leta 2020. Ta potencira večjo energijsko učinkovitost hiš, kar velja tudi za strehe. Če se torej že lotevate prenove strehe, si lahko ugodje pasivnih hiš zagotovite že danes. Ob premišljeni izvedbi pa boste svoj dom s streho obvarovali tudi pred drugimi že omenjenimi neprijetnostmi.

Nasvet: Vaše namere po trajni pasivni strehi se utegnejo kakšnemu krovcu zdeti tudi pretirane. Morda so se do sedaj takšne zdele tudi vam. Toda vi boste tisti, ki boste pod streho živeli, in zagotovo si ne želite drago plačevati pomanjkljive izvedbe, ki vas bo spremljala vse življenje.

4. Zaključni sloj strehe na notranji strani

Zaključne sloje strehe na notranji strani objekta med seboj ločimo glede na material, iz katerega so narejeni, in so lahko lesene obloge, mavčno-kartonske plošče ali ometi. Četudi imajo zaključni sloji veliko opraviti z estetskim videzom podstrešnih prostorov, v katere lahko s primerno izbiro vdahnejo nekaj dodatne domačnosti in čarobnosti, pa bodite pri izbiri pozorni tudi na namembnost prostora in posamezne lastnosti zaključnih slojev:

• Lesena obloga

Prednosti: Naraven material, dober toplotni in zvočni izolator, odlično se poda bivalnim prostorom, saj v prostor vnese nekaj domačnosti.

Slabosti: Slaba požarna varnost, občutljiv material, velik cenovni razpon.

• Mavčno kartonska plošča

Prednosti: Ognjevarna, dober zvočni izolator, ker se uporablja za suho ometavanje sten, je izvedba lažja.

Slabosti: V primeru slabe izvedbe se začnejo pojavljati razpoke med spoji, slabša trdnost.

• Omet

Prednosti: Trden, vzdržljiv, skrije vse napeljave in napake. Uporabljen tudi v sistemu trajne pasivne gradnje, kjer se notranje prostore obleče v omete po sistemu ETICS fasade. V tem primeru izvedba parne zapore, ki preprečuje, da bi vlaga iz prostora kondenzirala v plasti toplotne izolacije, ni potrebna.

Slabosti: V primeru slabe izvedbe lahko razpoka.

Nekaj besed o tem, kako ustvariti trajno poševno streho in idiličen dom pod njo, smo zbrali tudi v brezplačnem dokumentu. Prenesete si ga lahko na spodnji povezavi.

Hitri vodič
Kako do trajne poševne strehe in idiličnega doma pod njo

Prenesi dokument