Skoraj nič energijske hiše

Zdi se, da o skoraj nič-energijskih stavbah govorimo že več let, čeprav je določba o obveznem projektiranju na podlagi Energetskega zakona (EZ-1) začela veljati šele 31. 12. 2020. Za nove stavbe javnega značaja, ki so v lasti Republike Slovenije, pa ta določba velja že od 31. decembra 2018. Dejansko lahko rečemo, da je bilo leto 2020 kar leto priprave na skoraj nič-energijsko stavbo oz. gradbeni dan D. S 1. januarjem 2021 nove stavbe še ne bodo skoraj nič-energijske, bodo pa to tiste, za katere se bo oddalo novo vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja.

Osnovna definicija

Kaj je skoraj nič-energijska stavba (sNES)? Po Energetskem zakonu je sNES stavba z zelo visoko energetsko in energijsko učinkovitostjo oziroma zelo majhno količino potrebne energije za delovanje, pri čemer je potrebna energija v veliki meri proizvedena iz obnovljivih virov v bližini ali na kraju samem. 

Kakšne so zahteve gradnje sNES?

Omenjeni Energetski zakon velja na globalni ravni in zato podaja tudi bolj splošno definicijo. Energija v stavbi ter njena poraba sta zelo odvisni od lokalnih lastnosti, klime in oblikovanja stavbe. Vseeno pa potrebujemo nekakšne osnovne omejitve, ki bodo specifične za lokalno okolje. Te je Republika Slovenija poskušala definirati v nacionalnem Akcijskem načrtu za skoraj nič-energijske stavbe za obdobje do leta 2020. V tem dokumentu najdemo nekaj usmeritev in hkrati sklicevanje na ostale obstoječe dokumente, ki nam podajajo nekaj dodatnih informacij za energijsko učinkovito gradnjo, kot sta recimo Direktiva 2010/31/EU in Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES 2010). Hkrati pa navaja, da lahko v kratkem pričakujemo nadgradnjo obstoječega PURES-a 2010.  

Izpisali smo nekaj osnovnih zahtev, ki naj bi jih izpolnjevale skoraj nič-energijske stavbe:

  1. Toplota, potrebna za ogrevanje stavbe na leto (QH), ne sme preseči 25 kWh/m2a, pri tem pa naj bi se ta vrednost prilagodila klimatskim značilnostim lokacije stavbe in oblikovnemu faktorju stavbe.
  2. Omejena je največja dovoljena vrednost primarne energije na enoto kondicionirane površine na leto QP ≤ 75 kWh/m2a.
  3. Minimalni delež obnovljivih virov energije (OVE) znaša najmanj 50 % glede na skupno dovedeno energijo.

Zakaj potrebujemo novi pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbi (PURES)?

PURES definira minimalne vrednosti oz. tehnične karakteristike, ki jih mora izpolniti stavba, kot so recimo U-faktor ovoja, delež prezračevanja, vrsta strojnih inštalacij in podobno. Zahteve v obstoječem PURES-u so nekoliko prenizke, da bi dosegli prej navedene omejitve porabe energije. V letošnjem letu zato lahko pričakujemo nov pravilnik s poostrenimi pogoji in bolj podrobnimi usmeritvami. Ta bo olajšal delo projektantov in se približal zahtevam porabe energije pri sNES. 

Smiselnost takšne gradnje?a

Splošni cilji sNES opredeljujejo zmanjšanje porabe primarne energije, to pa ne pomeni samo energije za ogrevanje, kot bi naprej pomislili. Vse bolj kritična v smislu količine porabe energije sta tudi ohlajevanje in razsvetljava prostorov. Z mislijo na prihodnje generacije torej želimo zmanjšati svoj odtis, ki ga puščamo za sabo. 

Kašna je korist zame?

Včasih je težko poosebiti takšen način razmišljanja, predvsem kadar moramo sami kriti stroške večje investicije, ki jo prinese sNES. Vendar taka gradnja prinaša tudi neposredne koristi za uporabnika. Bivanje v njej je drugačno, prijetnejše, kar je posledica enakomerno toplih obodnih površin. V slabo toplotno izolirani stavbi tega preprosto ne moremo zagotoviti. Poleg tega je kakovost zraka zaradi mehanskega prezračevanja izrazito boljša, sistemi namreč redno izmenjujejo zrak v prostoru. Mehansko prezračevanje je tudi skoraj nujno zaradi večje zrakotesnosti stavbe. Hkrati pa moramo razbiti mit, da so skoraj nič-energijske stavbe preveč zrakotesne in zato nudijo zmanjšano kvaliteto bivanja. Če je stavba zasnovana in zgrajena pravilno,  uporabnikom omogoča prezračevanje glede na dejanske potrebe – naravno ali mehansko.

Subvencije Eko sklada

Zaradi večje začetne investicije v sNES in pozitivnih dolgoročnih učinkov država nudi subvencije Eko sklada. Pri tem mora projektant stavbe dokazati, da projektira z določili in omejitvami sNES. To naredi na podlagi dokazil iz Elaborata energijske učinkovitosti sNES in izračunov po metodologiji PHPP (Passive House Planning Package). To je dejansko računalniško orodje za načrtovanje pasivnih in nizkoenergijskih stavb z metodologijami (izračuni), ki jih določa Energetski zakon.  

Z omenjenim programom/metodologijo mora projektant dokazati, da računska raba energije za ogrevanje ne preseže QH ≤ 15,0 kWh/(m2a) in hkrati za ohlajevanje ne QC ≤ 15,0 kWh/(m2a), kar je v okvirih t. i. pasivne hiše. Sam kriterij je celo nekoliko strožji kot sama osnova za sNES po Akcijskem načrtu, ki navaja vrednost QH ≤ 25 kWh/(m2a). 

Pasivna hiša in skoraj nič-energijska hiša, kakšna je razlika?

Pasivni standard gradnje oz. t. i. pasivna hiša je sicer komercialna oznaka in upošteva merila oz. omejitve zasebnega inštituta za pasivne hiše iz Darmstadta. Medtem pa je skoraj nič-energijska stavba bolj usmerjena v energijsko učinkovit način gradnje in je nadzorovana s strani Evropske unije in Energetskega zakona. Pri obeh je zelo pomemben neprekinjen zaščitni ovoj stavbe in ustrezna vključitev stavbe v lokalno okolje z lokalnimi karakteristikami. 

sNES in način življenja

Velik del odgovornosti za udobno notranje bivalno okolje je tudi na uporabniku, ki nadzoruje in prilagaja vse sisteme. Če se na primer odločimo dodatno ročno prezračevati v zimskem času in hkrati ohranjati visoko temperaturo v notranjem prostoru (26 °C) teh zelo nizko temperaturo v poletnem času (20 °C), bodo ogrevalni/hladilni sistemi (stavba) porabili več energije. 

Na gradnjo sNES in njeno delovanje ter počutje pomembno vpliva projektant z načrtovanjem, upoštevanjem lokalnih klimatskih karakteristik, primernim senčenjem, velikostjo in karakteristikami zasteklitve. Ta mora s pravo velikostjo in prepustnostjo zagotoviti zadostno količino dnevne svetlobe. Kot uporabnik se moramo zavedati, da je senčenje v poletnih časih obvezno, da ne pride do pregrevanja stavbe, hkrati pa tudi privarčujemo z energijo za ohlajevanje. Celoten koncept predstavlja kompromis in zavedanje, da razumemo pomembnost varčevanja z energijo, hkrati pa še vedno zagotavljamo zdravo ter prijetno bivalno okolje.

Zaključek

Če danes sanjate o novi hiši in boste oddali projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, bo moral vaš projektant pripraviti projekt po novih standardih sNES. Ni razloga za paniko, ker so zahteve precej podobne trenutno aktualnim po PURES 2010, na kar smo že pripravljeni tudi z gradbenimi rešitvami za zaščitni ovoj. 


Študija primera Barje

Študija primera:
TEMELJNA BLAZINA – prvi korak do potresno varne nič-energijske stavbe na Ljubljanskem barju

Prenesi dokument

Povezane vsebine

Vsi nasveti na enem mestu

Vpišite e-naslov in redno vas bomo obveščali o novostih s področja pasivne gradnje in o tem, kaj morate vedeti o energijsko učinkoviti gradnji.