Če smo jih nekoč povezovali s puščanjem in vprašljivo izvedbo, danes ravne strehe uživajo nov ugled in so med investitorji vse bolj priljubljene. Z dokazano odpornostjo pred vremenskimi vplivi so že razumljene kot alternativa poševnim streham. Ko so tudi pravilno zasnovane, strokovno nameščene in redno vzdrževane, pa lahko dosežejo tudi trajnost. A kaj sploh naredi ravno streho dobro in kaj je treba vzeti v obzir pri njeni izvedbi, da bi si pod njo lahko ustvarili brezskrbno življenje?
Odvodnjavanje in zaščita pred energijskimi izgubami
Tudi pri ravnih strehah mora voda nekam odtekati, zato nobena ravna streha v resnici ni ravna. Izvedena je z rahlim naklonom, ki omogoča kvalitetno odvodnjavanje in preprečuje, da bi se voda na njej zadrževala. V preteklosti je funkcijo naklona velikokrat opravljal beton, a se zaradi zahtev po boljšem bivanjskem ugodju in nenazadnje nič-energijski gradnji, stvari korenito spreminjajo.
Naklonski beton ne more več konkurirati materialom, izdelanim za gradnjo pasivnih hiš. Skozenj se izgublja preveč energije, hkrati je tudi pretežak in predebel, da bi opravljal le eno funkcijo — naklon za odvodnjavanje — zato ga v praksi že zamenjujejo naklonske plošče, ki poleg velike nosilnosti povsem sovpadajo s smernicami skoraj nič-energijske gradnje. In ker so naklonske plošče (npr. FIBRANxps INCLINE) narejene iz lahkega in trpežnega toplotnoizolativnega materiala, dopuščajo tudi boljše odvodnjavanje, saj lahko naklon prosto povečujemo, brez da bi dodatno obtežili nosilno konstrukcijo. Česar v primeru betona ne moremo trditi.
O prednostih naklonskih plošč smo obširneje že pisali tukaj.
Trajnost ravnih streh
Energijsko učinkovita gradnja pa ni edina stvar, ki je danes pri gradnji pomembna. Veliko poudarka se namenja tudi trajnosti, kar velja tudi za strehe.
Kaj pa ravnim streham sploh zagotavlja trajnost?
Le malo investitorjev se zaveda, da je to, ali lahko ravna streha doseže življenjsko dobo objekta, v največji meri odvisno od hidroizolacije, ki preprečuje zamakanje. Gotovo ste že neštetokrat slišali, da ravne strehe rade puščajo, marsikdo vam je njihovo izvedbo zaradi slabih izkušenj iz prve roke celo odsvetoval.
Toda trajnost ravnih streh je bila v preteklosti vprašljiva predvsem zato, ker se je najpomembnejši hidroizolacijski sloj nanašal neposredno na zunanjo stran streh. Zaradi tega je bila hidroizolacija ves čas izpostavljena zunanjim dejavnikom — vročini, mrazu, toči in sončnemu sevanju — kar pomeni, da se je material, iz katerega je bila izdelana, s tem obrabljal, sčasoma postajal vse bolj tog in krhek ter posledično začel pokati, še posebej pri obremenitvah, kot je npr. hoja.
A to še ne pomeni, da mora biti tudi danes tako. Če razmišljamo o ravni strehi ali jo obnavljamo, je prav, da jo izvedemo na način, da bo ta trajna in z njo ne bomo imeli težav. To je mogoče povsem enostavno doseči s sistemom obrnjene ravne strehe, saj v tem primeru hidroizolacijsko plast zaščitimo s trdno in na vodo neobčutljivo toplotno izolacijo iz ekstrudiranega polistirena oz. XPS izolacijo ter tako preprečimo njeno prezgodnje propadanje.
Kako do trajne strehe za vse življenje, si preberite tukaj.
Dodaten prostor pod oblaki
Pozabiti pa ne smemo niti na hitro spreminjajoče se življenjske trende. V mestih, kjer rada zagode prostorska stiska, so dodatni kvadratni metri bivanjskih površin pod nebom odlična naložba za udobnejše življenje, obenem pa tudi zvišujejo vrednost nepremičnini, v kateri ste se odločili ustvariti topel dom. Z izvedbo obrnjene ravne strehe pa lahko prostoru na strehi glede na potrebe brez skrbi tudi hitro spreminjamo namembnost. Terasa? Vrt? Igrišče? Parkirišče?
Nekaj idej, kaj vse si lahko na strehi ustvarite, smo zbrali v brezplačnem hitrem vodiču.
Prenesite si ga na spodnji povezavi.
Povezane vsebine
Vpišite e-naslov in redno vas bomo obveščali o novostih s področja pasivne gradnje in o tem, kaj morate vedeti o energijsko učinkoviti gradnji.