Vlaga v stanovanju. Že sliši se nadležno, ko pa začnemo na stenah, v kotih, nad okni opažati temne lise in v zraku zaznamo tisti nezgrešljivi vlažno-plesniv vonj, se prave nadloge šele zares pričnejo. Vlaga namreč ne vpliva zgolj na kakovost bivanja in prijetno počutje, temveč direktno ali indirektno škodi tudi gradbenim materialom in v skrajnih primerih lahko prične ogrožati statično trdnost zgradbe. Če izvzamemo nabiranje vlage, do katerega pride zaradi naravnih nesreč, ujm, meteornih vod, poplav ali nenadnih poškodb vodovodne napeljave, sta glavna vira vlage v hišah in stanovanjih kapilarna vlaga (vsrkavanje vlage iz okolice) in kondenzat. O kapilarni vlagi bomo morda več pisali kdaj drugič, danes pa se bomo raje osredotočili na težave, ki jih povzroča kondenzat, na ustrezno preventivo in sanacijo poškodovanih mest.

Nabiranje kondenza je običajno posledica visoke relativne vlažnosti in nizke temperature obodnih površin. Škodljivo delovanje kondenza se kaže v obliki poškodb na stenah, luščenja ometa, pa tudi kot razraščanje plesni in gob ter širjenje vonja in klic, ki so zdravju škodljive. Prenizka temperatura površin, na katerih prihaja do nabiranja kondenza, je običajno posledica površno montirane, manj kakovostne ali preprosto pomanjkljive (pretanke) toplotne izolacije, zaradi česar prihaja do nastajanja toplotnih mostov.

Toplotni mostovi, na katerih prihaja do povečanega prehajanja toplote glede na okolico, pa niso samostojen razlog za nastajanje kondenza. Do nevšečnega pojava lahko pride tudi zaradi premalo pogostega ali pomanjkljivega prezračevanja, kar je pogosta težava v kletnih prostorih, ki jih običajno obiskujemo redkeje. Zato ni nič nenavadnega, če kondenz najprej opazimo ob stiku med tlemi in steno nad kletjo ali na vogalih pod stropom, nad katerim je slabo ogrevano ali neogrevano podstrešje.

Gotovo poznate primere, ko plesni v stanovanju ni bilo, ko pa so zamenjali okna za nova, ki dobro tesnijo, so se plesni pojavile. Običajno se za menjavo oken namreč odločamo takrat, ko so ta že precej dotrajana, nova okna pa seveda tesnijo neprimerno bolj temeljito.

Zakaj sploh nastaja kondenzat v prostoru?

Kondenzat v prostoru nastaja, ko je temperatura na površini zidu notranjega prostora — najpogosteje zaradi strujanja zraka — nižja od rosišča temperature notranjega zraka. Toplejši zrak prostora tedaj ob stiku s hladnejšo steno kondenzira. Učinek je podoben, kot ko poleti iz hladilnika vzamemo hladno steklenico s pijačo in se na njeni površini ob stiku s toplejšim zrakom pojavijo kaplje.

Kondenzu v prostoru se lahko najlažje izognemo tako, da preprečimo pogoje za njegov nastanek in temperaturo zraka in sten v prostoru izenačimo. Takšne pogoje je mogoče najlažje ustvariti z dovolj kakovostno in ustrezno nameščeno toplotno izolacijo, na kateri ne prihaja do zastajanja vlage in do posledičnega nastajanja plesni. Faza načrtovanja je zato izjemno pomembna in nam lahko v prihodnosti prihrani marsikatero skrb.

Če so negativne posledice pojava kondenza že prešle v akutno fazo, pa včasih ni drugega izhoda kot sanacija fasade in namestitev dodatne toplotne izolacije na zunanji ali notranji strani. Posvet s strokovnjakom v tem primeru ne bo odveč – tako v zvezi z izbiro ustreznih izolativnih materialov kot v povezavi s samim nameščanjem. Premajhna debelina toplotne izolacije in površno zaključeni stiki med različnimi materiali lahko namreč povzročijo nastanek toplotnih mostov, ti povzročajo nastanek kondenza, ta pa pojav plesni. Začaran krog, skratka.

Zmotno je misliti, da se kondenz in vlaga pojavljata zgolj v starejših objektih. Že prej smo omenili, da lahko do nastajanja kondenza pride zaradi preslabega prezračevanja, kot posledica oken iz (običajno) umetnih materialov, ki premočno tesnijo – tovrstna okna pa so precej pogosta v novogradnjah. A to je manjši del problema. Večja težava je pogosto površna gradnja in izbira nestrokovnih izvajalcev, ki ne vidijo celote,  in se jih (pre)pogosto izbere v želji po čim bolj občutnem zmanjšanju stroškov. Nemalokrat se zgodi, da se nad plesnijo in kondenzom pritožujejo lastniki novih stanovanj, ki so se vanje pravkar vselili. Zagotovo si ne želite biti med njimi, zato še enkrat – pamet v roke in na pogovor z izvedencem. Najbolj poceni rešitve namreč dolgoročno niso nujno resnično najbolj poceni.

dokument Podstrešna stanovanja so najlepša, lahko pa tudi najbolj neugodna

Hitri vodič
Podstrešna stanovanja so najlepša, lahko pa tudi najbolj neugodna

Prenesi dokument